Ponoči pogosto težko zaspim, razen če sem res zelo utrujena. Preveč razmišljam o šoli, o stvareh, ki me čakajo naslednji dan in bi lahko bile neprijetne, ali o stvareh, ki mi povzročajo tesnobo. Vse to se mi nepovezano podi po mislih.

Pogosto poskušam zaupati vase in si reči, da bom že preživela dan. Zanašam se na svoj um. To je napaka. Poskušam zaupati svojemu umu, vendar se ne počutim varno in takrat me prevzame čuden občutek. Nasloniti bi se morala na Boga, zaupati mu z vsem srcem! Če zaupam Bogu in ne sebi, v sebi nimam čudnega občutka. Toda kot pri mnogih drugih stvareh je tudi to lažje reči, kot narediti. Težko mu popolnoma in brez dvoma zaupam; trudim se, vendar ni vedno lahko. Moje srce pravi: Da, zaupam ti, Bog! Toda moj um dvomi. To ne pomeni, da skušam izklopiti svoj razum, temveč da želim prisluhniti Bogu in se odpreti za njegovo delovanje.

Ni mi težko verjeti v obstoj nekoga, ki ga ne vidim, vendar mu težko zaupam. Če torej želim uresničevati zgornje besede iz Pregovorov, potrebujem Božjo pomoč in podporo.

Pomaga mi, če se zvečer pogovarjam z Bogom, namesto da razmišljam o skrbeh. Povem mu, kaj mi leži na srcu in kaj me čaka naslednji dan. Prosim ga, naj mi pomaga, da mu bom popolnoma zaupala. To me krepi in mi daje zaupanje.

Amelie Simader

Gospod, prihajam k tebi in iščem spremembo,

ki jo ustvarja tvoja milost, s katero me napolnjuješ.

Odvzemaš slabost, odvzemaš, kar ti stoji na poti.

Gospod, ti me obnavljaš z močjo svoje ljubezni.

Drži me trdno, trdno v svoji ljubezni.

Gospod, želim ostati blizu tebe.

(GHS 354)

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024