Ko razmišljam o času, ki je minil, preden sem končno dobila pismo o sprejemu na fakulteto, mi pride na misel samo ena stvar: kako tipično za Boga!

Kot mnogi drugi sem imela načrte, kaj bi rada delala po končani maturi. Seveda sem želela takoj začeti študirati in ne izgubljati časa. Toda Bog je imel z mano drugačne načrte. Prijavila sem se na številne fakultete, vendar so se zavrnitve vrstile ena za drugo. Nenadoma sem bila brez mesta na fakulteti. Moj načrt je propadel in nisem vedela, kaj naj naredim. Pomislila sem, da bi se lahko pogovorila z Bogom.

Po molitvi sem se spomnila, da sem pred časom slišala za center rehabilitacijske pedagogike. Morda bi lahko v tem času tam delala in se naslednje leto spet prijavila na študij. Kdo ve, kaj Bog pripravlja zame.

Danes lahko z veseljem rečem, da sem Bogu zelo hvaležna, ker mi je takrat zaprl vrata. Tisto leto premora mi je prineslo velik blagoslov. Nekaj mesecev sem delala v centru za rehabilitacijsko pedagogiko, pozneje pa sem nudila učne inštrukcije v drugi ustanovi. Oboje se je odlično ujemalo z mojim trenutnim študijskim programom. Bog je torej odložil moje načrte, da bi me pripravil na študijski program.

Vam je to kaj znano? Navadno načrtujemo in pričakujemo, da bo Bog izpolnil naše želje. Morda pa včasih na to sploh še nismo pripravljeni. In ali smo v svoje načrte sploh vključili Boga? Ali so naši načrti tudi njegovi načrti?

Ne obupajmo naslednjič, ko se naši načrti ne bodo takoj začeli izpolnjevati, ampak zaupajmo Bogu in mu pustimo voditi naše življenje, saj On ve, kaj nam ustreza in kdaj smo na nekaj pripravljeni. Tudi danes bi se rada pustila voditi njegovi besedi, ki pravi: ”Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj” (Prg 3,5).

Mabel Addai

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024