V nekaterih sodobnih prevodih Svetega pisma je prvi stavek zgornjega besedila preveden v smislu, če bi bila vera ”velika (ali majhna) kot gorčično zrno”. Gorčično seme ima premer približno 1,2 milimetra. S svojo vero mi še ni uspelo premakniti drevesa. Ali to pomeni, da moja vera ni velika niti 1,2 milimetra?

Pred časom so me opozorili, da v izvirnem besedilu ne piše: ”Če bi imeli vero velikosti gorčičnega zrna.” Takšen prevod svetopisemskega verza naše misli vodi na napačno pot. Ne gre za velikost gorčičnega semena. Ker je tako majhno, bi lahko pomislil, da je moja vera še manjša, in bi se počutil nevrednega in bi morda celo obupal. Gre za to, kaj se pojavi iz vere, beseda je namreč o njeni vitalnosti. Seme črne gorčice zraste v grm, ki je visok od 1,5 metra do 3 metrov.

V tem kontekstu so me nagovorile besede Ellen White: ”Kdor govori o veri in ji daje možnost rasti, bo imel vero. […] Ko [vera] oslabi, jo je treba obravnavati kot bolno rastlino, ki potrebuje prostor na soncu ter dovolj vode in nege” (Intellekt, Charakter und Persönlichkeit, zv. 2, str. 137).

V Jezusovi navzočnosti imamo ”prostor na soncu”, saj nas On obdaja s svojo svetlobo in toploto. Ko preživljamo čas z njim naša vera raste. Drug dejavnik rasti je pogovor o veri – izmenjava mnenj in izkušenj z drugimi verniki, ki drug drugega krepijo in spodbujajo. To olajša tudi pogovor s tistimi, ki Boga še ne poznajo. Nekateri svojo vero hranijo in krepijo z molitvenimi sprehodi v naravi ali s petjem in poslušanjem pesmi. Biti tu za druge je lahko sad in gonilo vere. To lahko ustvari dinamiko, ki je podobna rasti gorčice. Danes smo že naredili začetni korak.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024