5. julij
Elija je bil človek, ki je čutil kakor mi, toda ko je goreče molil, da ne bi deževalo, na zemlji ni deževalo tri leta in šest mesecev.
Jakobovo pismo 5,17
Kako lahko nekdo izreče takšno molitev? Upajmo, da tega danes nihče ne počne. Te vrstice pišem iz Lužice, ki jo tako kot številne druge dele Nemčije spet pestita večtedenska vročina in suša. Čeprav je šele začetek julija, so številna drevesa že videti rumena, koruza in sončnice na poljih pa usihajo. K temu je treba dodati še številne požare v izsušenih borovih gozdovih.
Vendar je Elija dobil nalogo, da moli to molitev (prim. 1 Kr 18), ki je bila del sodbe nad takratno brezbožno vlado. Namesto da bi častila živega Stvarnika, sta kralj Ahab in kraljica Jezabela ukazala častiti mrtve malike. Na žalost ju je večina ljudi ubogala, zato so morali nositi posledice.
Do te točke je to zelo slaba zgodba. Toda vladavina zla in Božja sodba imata svoje meje: deževalo ni ”samo” tri leta in pol. Potem je Elija spet molil, kot beremo v naslednji vrstici: ”Nato je spet molil in nebo je dalo dež in zemlja je rodila svoj sad” (Jak 5,18). Bog ni končal suše zato, ker sta se kralj in kraljica ali ljudstvo spreobrnili, ampak ker je bil usmiljen in je še vedno takšen.
Tudi zdaj je skrajni čas, da Boga prosimo za dež. Vsakdo potrebuje vodo, in to ne le H2O, temveč pravo vodo življenja, ki nam je na voljo v Jezusu Kristusu (Jn 4,14), in Svetega Duha, ki ga na poseben način pričakujemo tik pred Jezusovim prihodom. Molimo za to, pričujmo o svoji veri in potrpežljivo čakajmo, kot je zapisal Jakob v svojem pismu: ”Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu” (Jak 5,7.8).
Joachim Kappler
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024