Štirideseto poglavje Izaijeve knjige sledi trem poglavjem o obdobju pred izgnanstvom v Babilon. Ta poglavja pripovedujejo, kako je prišlo do babilonskega ujetništva. Judovsko ljudstvo je spet izgubilo zaupanje v Boga in se oddaljilo od njega. Potem se s 40. poglavjem začnejo mesijanska poglavja Izaijeve knjige. Najprej so zapisane besede tolažbe Judom v Babilonu. Ljubitelji glasbe bodo te vrstice prepoznali v oratoriju ”Mesija” Georga Friedricha Händla.

Bog je Izaiju naročil, naj tolaži in okrepi ljudstvo, ki je ostalo brez doma, ljudstvo, ki se je nehalo zavedati Božje veličine in vsemogočnosti. V tem poglavju je zelo nazorno poudarjeno izjemno nasprotje med ljudmi in Bogom. Ljudje smo kot rože, trava ali plevel, ki jih lahko odpihne Božji dih. Smo kot ovce, ki potrebujejo vodstvo in skrb. Po drugi strani pa Izaija tiste, ki živijo v izgnanstvu, opominja na Božjo vsemogočnost. V tem poglavju dvakrat vpraša: ”Ali ne veste? Ali niste slišali?” Kaj želi Izaija povedati izgnancem? Kam naj se obrnejo po moč in zaupanje? Odrešitev ni v neživih malikih iz zlata ali lesa (Iz 40,19.20).

Prerok izgnance spomni na večnega Boga Stvarnika, ki je ustvaril konce zemlje. To je Bog, ki za razliko od ljudi ne pozna ne utrujenosti ne šibkosti. On se ne pusti omejevati naši nevednosti in pomanjkanju zaupanja. Z lahkoto daje moč in zagon obupanim ljudem.

Se včasih počutite, kot da ste v (duhovnem) izgnanstvu? Ali imate kdaj občutek, da Bog ne vidi vaše poti (v. 27)? Ali dvomite o njegovi vsemogočnosti? Potem je današnje uvodno besedilo namenjeno vam. Verjemite besedam tolažbe in obljubam ter čakajte na Gospoda! Potem boste tekli in se ne boste utrudili, hodili, pa ne boste omagali (v. 31).

Roxane Riegler

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024