4. februar
Ker tvoje je kraljestvo in moč in slava na vekomaj. Amen.
Evangelij po Mateju 6,13 (CHR)
Morda je prav dejstvo, da se Gospodova molitev konča s prošnjo ”reši nas hudega”, botrovalo temu, da je kasneje dobila ustrezen konec, ki se verjetno navezuje na Davidovo hvalnico ob zbiranju denarja za gradnjo templja (1 Krn 29,10.11). V prvotni obliki je molitev poleg pozdrava vsebovala le šest prošenj, v Evangeliju po Luku pa le pet (manjka tretja prošnja).
Gospodova molitev je bila mišljena kot nekakšna prepoznavna melodija Jezusovih učencev, vzorčna molitev, ki kaže, kaj so glavne prošnje Jezusovih privržencev. Značilno je, da so vse prošnje osredotočene na obljubljeno prihodnost, ki so jo učenci pričakovali z velikim hrepenenjem: Bog bo posvetil svoje ime pred vsem svetom in vidno dopolnil svojo vladavino na zemlji.
Skupnost učencev pa ne ostane praznih rok. Že zdaj lahko uživajo kruh – torej blagoslove – prihajajočega časa odrešenja. Vedo za oprostilno sodbo pri poslednji sodbi in lahko računajo na svojega Gospoda, da jih bo rešil v zadnji uri skušnjave ter jih za vedno obvaroval zla.
“Zlo” ne pomeni le zla v svetu, temveč tudi Zlega, s katerim se je Jezus spopadal vse svoje življenje in ki pesti tudi njegove sledilce. Dejstvo, da je njegova usoda zapečatena in da so njegovi dnevi šteti, je potrjeno v zaključnem delu, amen pa je potrditev celotne molitve.
Mnogi kristjani molijo Gospodovo molitev kot obvezo, da bodo posvečevali Božje ime, gradili njegovo kraljestvo in izpolnjevali njegovo voljo, ali pa razmišljajo o sebi in svojih vsakdanjih potrebah, občutku krivde in podleganju skušnjavam.
Toda Jezusove učence prepoznamo predvsem po tem, da so osredotočeni na nebeškega Očeta in njegovo delo: na njegovo ime, njegovo kraljestvo, njegovo voljo, njegov nebeški kruh, njegovo oprostitev pri sodbi in njegovo zmago nad Zlim. Jezusovi učenci čakajo na izpolnitev Božjega načrta zveličanja in že danes okušajo večno slavo. Zaradi upanja na Gospodov dan se z veseljem pridružujejo molitvi učencev: ”Oče naš, ki si v nebesih …”
Rolf Pöhler
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024