4. avgust
Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila in morja ni bilo več.
Razodetje 21,1
Iz otroštva se spominjam igre ”Vidim, česar ti ne vidiš”. Neki deček je bil nekoč še posebej spreten, ko je izbral črno barvo. Mislil je na zenico, črni del očesa. Ta izraz pa je precej dvoumen. Pri tem lahko mislimo ne le na to, kar je v očesu, ampak tudi na to, kar je pred očesom. Če je tisto, skozi kar gledamo iz očesa, videti črno, ni čudno, če vidimo črno. Videti črno namreč pomeni pesimistično gledati v prihodnost. ”Danes je lahko biti prerok, saj se uresniči vse, česar se bojimo,” je nekoč dejal kabaretist Dieter Hildebrandt. Za to hudomušno pripombo se skriva usodno mnenje, da je prerok lahko le prerok pogube.
Janez, prerok s Patmosa, pa je stvari videl povsem drugače: ”Videl sem novo nebo in novo zemljo.” Da bi opisal, kaj bo, je moral izraziti, kaj bo v novem Božjem svetu manjkalo: tam ne bo trpljenja, bolečine in smrti. To je nasprotje našega sveta. Kot da bi Janez rekel: ”Vidim nekaj, česar vi ne vidite.” To, kar opisuje, je težko verjeti. Ker Bog pozna naše dvome, je Janezu ukazal, naj piše: ”Zapiši, kajti te besede so zanesljive in resnične!” (v. 5). Gotovost je v Kristusu, ki se predstavi z naslednjimi besedami: ”Jaz sem Alfa in Omega, začetek in konec” (v. 6). Alfa in omega sta prva in zadnja črka grške abecede. Kadar sta prva in zadnja črka besede pravilni, se zmeda v sredini besede lahko z razmišljanjem uredi. Kaj lahko preberemo tukaj: Krustis značetik, tdui Dorvtišelj.
Verjamemo, da On, ki je prvi in zadnji v zgodovini, daje svetu smisel: Kristus Začetnik, tudi Dovršitelj!
Z njim prenašamo nemir našega časa, kot priča pesnik Fritz Reuter:
”Začetek in konec, o Gospod, sta tvoja,
vmesni čas življenja pa last je bila moja.
Ko blodil sem v temi, ni bilo izhoda,
pri tebi je jasnost – tvoja hiša je svetloba.”
Werner Jelinek
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

