Ob obisku kakšne cerkve se včasih splača pomuditi pred vhodnimi vrati in si jih podrobneje ogledati. Obstajajo velike, znamenite zgradbe, ki so po vsem svetu znane po svojih vratih, kot je osrednji portal Notre Dame v Parizu: “V ospredju ni strogi sodnik, ampak Odrešenik, čigar žrtvena smrt odrešuje človeštvo,” pojasnjuje Wikipedia.

Očitno so graditelji bogoslužnih prostorov posebno pozornost namenjali vratom in portalom. Včasih vhodna vrata pripovedujejo zgodbo – zgodbo Boga v odnosu z ljudmi. Pri tem zagotovo igra vlogo celotno poglavje Evangelija po Janezu 10, ki govori o dobrem pastirju. Jezus vedno znova omenja, da je On vrata. Že v prvi vrstici zelo jasno pove: “Kdor ne prihaja v hlev skozi vrata, ampak na skrivaj pleza čez zid, je gotovo tat. Pastir prihaja le skozi vrata k ovcam. Čuvaj mu odpira vrata in ovce ga spoznajo že po glasu. Pastir jih potem kliče po imenu ter jih vodi na pašo. Ko vse pripelje iz hleva, gre pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas” (ŽNZ).

V Jezusovem času je bila čreda ovc dragocena lastnina in še posebej pomembno je bilo, da so ovce imele dobro pašo. Samo pastir, tisti, ki je imel dostop skozi vrata, jih je lahko pripeljal tja, kjer so imele hrano. Kristus je torej vrata, skozi katera moramo iti, da ostanemo živi. On je tisti, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem ponovno odprl vrata Bogu.

Naše uvodno besedilo pravi, da se bo rešil tisti, ki stopi skozi vrata. Kdor torej potrka na ta vrata, se mu bodo odprla in pot v življenje bo prosto dostopna. Vrata, pot, upanje, zaupanje in življenje – to je bistvo vere.

Danes je na svetu marsikaj, zaradi česar smo prestrašeni in negotovi; bodisi vojna v Evropi bodisi naraščajoče nasilje in nestrpnost v družbi. Redkokdaj se zavedamo, da bi morali, slikovito rečeno, vedno imeti roko na vratih, da bi lahko izkusili mir, zaupanje in gotovost.

Hans Wilhelm

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024