”Saj si itak ne upaš.” Vsi se spominjamo teh besed iz otroštva. Še vedno se dobro spomnim, ko sem bil star 13 let in sem prvič skočil s petmetrskega in nato še z desetmetrskega stolpa. Na robu bazena so me pričakali osupli in začudeni prijatelji, ko pa se je bilo treba igrati s sosedovim nemškim ovčarjem, to ni bilo zame.  Tako različno doživljamo sebe in to opazimo tudi pri drugih. Obstajajo alpinisti, ki pozimi samostojno preplezajo osemtisočaka, med obiskom kamnolomskega ribnika pa doživljajo čisti stres.

Na kaj mislimo, ko govorimo o pogumu? Pogum razumemo kot obliko premagovanja samega sebe. V prenesenem pomenu rečemo, da nekdo preskoči lastno senco, preraste samega sebe in premaga svoje strahove. Prestopiti individualno zaznano mejo zahteva pogum. Kako to dosežemo?

V današnjem svetopisemskem besedilu Bog spodbuja Jozueta. Ta naj bi po 40 letih končno popeljal izraelsko ljudstvo v obljubljeno deželo. Gre za veliko nalogo z vso prtljago iz preteklosti in prihodnjimi izzivi. Jozue je bil popolnoma osredotočen na Boga in te osredotočenosti ni smel izgubiti. Božja spodbuda ni bila podžiganje ali zaklinjanje, temveč osebni nagovor: ”Danes mi lahko trdno zaupaš, ker sem jaz, tvoj Bog, na tvoji strani.” Ker ni objektivnih meril za to, kar velja za pogumno, lahko tudi opravičilo svojim otrokom štejemo za junaško dejanje. Pogum je tudi prva ljubezenska izpoved dekletu ali prva pridiga v cerkvi. Morda se zgodi tudi, da boš danes spontano prišel do osebne meje in boš priznal svoje slabosti. Tudi za to je potreben pogum in tudi tu je Bog s teboj.

Potreben je pogum, da se s svojo voljo in čustvi postaviš za svoja prepričanja in vero, saj se tako oblikujeta tvoja osebnost in značaj.

Božje sporočilo za tvoje življenje se glasi: ”Ne ustraši se! Hodil bom s teboj skozi življenje.” Danes bo dober dan.

Johannes Naether

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024