Sedela sem na travniku in uživala v soncu. Nenadoma sem opazila, da se mi bližajo štiri noge. Opazil me je srednje velik pes bokser. Je samo radoveden? Bila sem pogumna in ostala na mestu, kar je bila dobra odločitev. Ko se je pes približal, ni pokazal nobenega znaka agresije, ampak je položil svojo majhno oslinjeno žogico k mojim nogam in me pričakujoče gledal.

Za trenutek sem razmišljala, ali naj se pridružim njegovi igri, čeprav oslinjene žogice niso ravno moja najljubša stvar. Potem pa je prihitela njegova lastnica in se mi opravičila. Izvedela sem, da je igrivemu bokserju ime Yoda. Lastnica psa je bila v zadregi, jaz pa sem se počutila skoraj počaščeno, da je Yoda izbral mene. Zato sem pogumno prijela nagnusno žogico in jo vrgla, kuža pa je srečno stekel za njo.

Ta prizor me spominja na Boga in mene. Yoda se je želel igrati, zato je samozavestno prosil za igro. Ni ga skrbelo, ali me lahko prosi, ali imam čas in ali se ga morda celo bojim. Poln pričakovanja je stal pred mano. Kaj pa jaz – kako pogumno pridem k Bogu?

Yoda ni imel pojma, kako odvratna se mi je zdela njegova žogica. Pogumno je čakal, da jo primem in vržem. Ali si upam priti pred Boga s svojo slinasto žogico greha oziroma takšna, kakršna sem?

Današnje svetopisemsko besedilo govori o tem, da lahko pred Boga pridemo pogumno in s srčno zaupnostjo – kot Yoda. Za razliko od psa, ki ne ve, ali se bom zares začela igrati z njim, nam zgornja vrstica obljublja: Prejeli boste usmiljenje, našli milost in dobili pomoč. Zagotovljeno!

Pri igri z Yodo sem uživala, ko sem videla njegovo veselje. Ali Bog v odnosu z mano čuti enako?

Med mano in Yodo se je razvila kratka in igriva interakcija, nato pa sem spet ostala sama. Ta dogodivščina z Yodo mi je pomagala spoznati delček tega, kar doživlja Bog, ko pritečem k njemu. Bog me je vesel. Tisto, kar ga gane, ni odličen nastop, temveč moje zaupanje vanj.

Stephanie Kelm

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024