Z zanimanjem prebiram poročila na svojem kanalu novic: ”V Belgiji so po več kilometrski gonji ujeli tihotapca s 73.000 tabletami ekstazija.” Ali: ”Borussia Dortmund je po uspešni vrnitvi uspela izenačiti proti Bayernu.” Gledam posnetek, kako levinji po tednih pomanjkanja končno uspe ubiti gnuja, da bi zagotovila hrano svojim lačnim mladičem. Ali pa posnetek, na katerem pajek ujame molja v svojo spretno spleteno mrežo in ga z osupljivo hitrostjo preplete s srebrnimi nitmi. In potem je tu še uspešni kviz ”Gefragt – Gejagt” [Vprašan – lovljen], v katerem lovcu skoraj vedno uspe ”ujeti” kandidate v zadnji ravnini.

Zakaj so takšne lovske zgodbe v vseh svojih različicah tako fascinantne? Morda zato, ker je v vsakem od nas delček lovca? Vsi si želimo dobiti najboljšo ponudbo. Če pa nekaj iščemo, si želimo, da bi to na koncu tudi dobili – tudi če gre le za nadležnega komarja v spalnici.

Ob branju zgornjega besedila iz pisma apostola Petra sem se zamislil. Sveto pismo poziva k spremembi perspektive. Mi nismo lovci, ampak smo lovljeni. Okoli nas divja silovita bitka za vsakogar od nas. Vedno smo na muhi Božjega nasprotnika. Zato je pomembno, da se znamo orientirati in prepoznati pasti, še posebej pomembno pa je, da imamo dobrega telesnega stražarja. Morda se sliši banalno, vendar smo varni le pod ščitom Vsemogočnega. To deluje na dva načina. Na eni strani imamo Božjo besedo, ki nam kaže pomembne povezave in načela. Številne obljube v Svetem pismu nam sporočajo, da bodo tisti, ki se ga bodo držali, živeli. Drugič, Jezus nam je obljubil Svetega Duha, ki nam stoji ob strani, zato se nam ni treba bati.

Prepričan sem, da nas bodo Božji angeli in Sveti Duh spremljali na vseh naših potovanjih in nas varovali pred lovcem.

Bernhard Stroh

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024