27. marec
Mlajši med njima je rekel očetu: ”Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!” In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje.
Evangelij po Luku 15,12.13
Uživam v videoposnetkih, v katerih se ljudje znebijo navlake iz svojih domov. Strokovnjakinja za pospravljanje pride na dom stranke in skupaj se lotita problematičnih področij v njenem domu. Do vrha napolnjene kuhinjske omare se spremenijo v dobro organizirane in veliko bolj zračne prostore za shranjevanje. Da bi dosegle to stanje, pa morajo biti stranke pripravljene narediti eno stvar – izpustiti stvari iz rok. Nov red je mogoče vzpostaviti le, če so se pripravljene posloviti od stvari.
Ločiti se od stvari je včasih lahko težko. Še težje pa se je ločiti od ljudi. Nekatera prijateljstva in odnosi ne trajajo tako dolgo, kot bi si želeli. Boleče je, ko vam nekdo obrne hrbet. Ko vas ne potrebuje več ali si vas ne želi več ob sebi.
V priliki o izgubljenem sinu se je mlajši sin odločil, da bo očetu obrnil hrbet. Hotel je svojo dediščino – in to takoj. Ni ga zanimalo, kako se bo ob tem počutil njegov oče. In kaj je naredil oče? Ni ga poskušal zadržati, ni jezno kričal nanj in ni poskušal manipulirati z njim. Ne; dal mu je, kar je zahteval, in ga pustil oditi. Ljubljenemu sinu je bilo dovoljeno iti svojo pot. Oče si je kljub temu še vedno želel odnosa s sinom, vendar prostovoljnega, ne prisilnega.
Bog nam pokaže, kako izpustiti stvari iz rok. Ne zapira nas, ne sili nas v prijateljstvo. Kot oče v priliki čaka, da se vrnemo k njemu. Vsak dan gleda, ali bo v daljavi videl svojega sina. Goji upanje, da se bosta spet srečala. Občudujem očetovo potrpežljivost in ljubezen, vendar bi razumel tudi, če bi prenehal čakati.
Tudi v medčloveških odnosih lahko gojimo upanje. Včasih se je mogoče spet zbližati po tem, ko smo pustili nekoga oditi. Obstajajo pa tudi odnosi, ki jih je treba za vedno pustiti za sabo. Dovoljeno in potrebno je čutiti bolečino, ki nastane zaradi tega. Pri tem je pomembno, da z Božjo pomočjo gledamo naprej; da se krepimo z Božjim upanjem in opazimo vse dobro, kar nam je pripravil.
Manuela Hübler
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024