Rada sem na prostem, še posebej v gozdu. Zrak je čudovit in izredno zanimivo se mi zdi odkrivanje ter razvozlavanje živalskih sledi. Pes? Zajec? Lisica ali jelen? V nemškem lovskem žargonu se tem sledovom reče “Trittsiegel”, kar dobesedno pomeni “pečat stopinj”. Ta izraz poudarja, kako edinstveni in nezamenljivi so odtisi.

Vendar pa sledi ne puščajo le živali, temveč tudi ljudje, čeprav se tega pogosto sploh ne zavedamo. Kaj pravzaprav vsak dan puščam za seboj? Razmetano posteljo zjutraj? Drobtine na mizi? Pogosto lahko vplivam na to, ali bodo moji sledovi ostali ali ne. Lahko se na primer odločim, ali bom smeti odvrgla v gozdu ali pa jih bom odnesla domov in jih dala v smetnjak. Nekateri sledovi ostanejo neprostovoljno: moj DNK ali prstni odtisi, moj telesni vonj kljub skrbni osebni higieni. Za seboj puščam sledi, če si to želim ali ne. Obstajajo pa tudi sledi, ki bi obvezno morale biti vidne. Želim pustiti sledi ljubezni v življenju svoje družine in prijateljev; želim dajati občutek varnosti in ljubeznivo ravnati s svojimi bližnjimi.

Številni znani ljudje so na tem svetu pustili osupljive sledi. Eden od njih se me še posebej dotakne: Jezus iz Nazareta. Njegove sledi lahko odkrijem predvsem v Svetem pismu. Navdihuje me, kako ljubeče se je Jezus obračal k ljudem, ki so bili odrinjeni na rob družbe, obupani ali jih je pestil občutek krivde. Želim si, da bi bila moja življenjska sled podobna Jezusovi. Da bi to dosegla, nenehno iščem njegove sledi in skušam vedno bolje razumeti, kdo je ta Jezus in kakšen je njegov edinstven ”pečat stopinj”. Želim poslušati njegove besede in hoditi po njegovih stopinjah, kot je zapisano v uvodnem svetopisemskem besedilu.

Ne vem, ali so moje stopinje podobne Jezusovim. To lahko presodijo le tisti, ki se bodo nekoč ozrli nanje. Zdaj lahko naredim le to, da okrepim dobre odtise in sledi v svojem življenju. Današnji dan začenjam s tem ciljem v mislih.

Beate Strobel

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024