Za sodobne mestne prebivalce je podoba pastirja večinoma le romantičen spomin na pretekle čase. Hoditi za pastirjem kot ovce v čredi za večino ljudi tako ali tako ni zaželen način življenja. Življenje v samoodločajoči, svobodni, odprti in pluralistični družbi ima veliko prednosti, saj vsakdo lahko živi, kot želi, in je srečen na svoj način. Nedvomno je odprta družba kulturni dosežek, strpnost pa človekova pravica, ki je terjala veliko znoja, krvi in solz. Svoboda je človekovo dostojanstvo in nam jo je podelil Bog. Po drugi strani pa svoboda mnoge ljudi straši, zlasti kadar postane samovoljna. Kaj še velja in kaj ne? Kaj nam daje orientacijo? Ali ne bi morali vsaj kristjani imeti jasnih prepričanj in vrednot?

Jezus pravi: ”Moje ovce slišijo moj glas /…/ in mi sledijo.” Dva glagola opisujeta ravnanje ovc: slišijo in sledijo. To delajo, ker poznajo pastirjev glas. S poslušanjem in sledenjem so povezane tri Jezusove obljube učencem: 1.) ”Poznam jih.” 2. ”Vodil jih bom po poti in ne bom pustil, da se pogubijo, temveč bom skrbel zanje.” 3. ”Nikoli jih ne bom zapustil in jim bom dal večno življenje.”

Zdi se torej, da je sam pastir še pomembnejši od našega poslušanja in sledenja. On je odgovoren za čredo in ve, kaj počne. Zato se Jezusovim učencem kljub tisočerim glasovom v medijih in zmedeni raznolikosti odprte, pluralistične in postmoderne družbe ni treba bati niti ”divjih volkov”. On – Jezus – skrbi za čredo. Vodi Cerkev in jo usmerja po dobri in varni poti.

Učencem se zato ni treba skrivati ali izolirati od sveta. Ravno nasprotno: Jezusova Cerkev lahko pusti svoja vrata na široko odprta, biti mora vabljiva in gostoljubna. Dokler sliši pastirjev glas in mu sledi, se ji ni treba bati številnih glasov tam zunaj, saj pozna glas svojega dobrega pastirja in mu sledi.

Lothar Scheel

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024