26. januar
Tedaj je Marija vzela posodo z dragocenim mazilnim oljem iz narde, mazilila z njim Jezusu noge in jih otirala s svojimi lasmi. Vsa hiša je bila polna prijetnega vonja.
Evangelij po Janezu 12,3 (ŽNZ)
V mladosti sem imel sobo v prvem nadstropju. Na našem dvorišču je stala velika lipa. Spomladi sem lahko slišal brenčanje čebel, in ko sem odprl okno, je mojo sobo napolnil sladek, čudovit vonj lipovega cvetja. Obožujem ta vonj. Najbolje pa je bilo, ko je mama nabrala lipove cvetove in jih položila na mojo omaro, da se posušijo. Moja soba je bila polna tega vonja in popolnoma sem se potopil v zapeljiv vonj cvetov.
Nikoli si nisem mislil, da je vonj povezan z odrešenjem. Kako sem se motil! Vonj mazilnega olja je napolnil hišo, potem ko je Marija izlila vso stekleničko na Jezusove noge. Ko so učenci Jezusa zaradi tega okarali, je takoj pojasnil, za kaj je pravzaprav šlo: ”Resnično, povem vam: Kjer koli po svetu bo oznanjen ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin” (Mt 26,13).
Odrešenje je nekaj, kar lahko dojamemo z vsemi čutili. V starozaveznem žrtvenem bogoslužju je bila žival, ki je na oltarju zgorela v dim, ”žgalna daritev za Gospoda, prijeten vonj, ognjena daritev za Gospoda” (2 Mz 29,18). Apostol Pavel je ta vonj povezal z ljubeznijo: ”Naj vas v vsem vodi ljubezen v vaših medsebojnih odnosih, tako kot je tudi Kristus vam izkazal ljubezen. Iz ljubezni je dal svoje življenje za nas kot žrtev Bogu in kot dišavo s prijetnim vonjem” (Ef 5,2 ŽNZ).
Vonj sivke, repice, vrtnice, gozda spomladi in celo številne parfumske vonjave ter vse drugo, kar diši, vidim kot simbol odrešenja po Jezusu Kristusu.
”Ta razbita alabastrna steklenička pripoveduje zgodbo o Božji razkošni ljubezni do padlega človeštva /…/. Marijino dejanje bo širilo svoj vonj in srca bodo blagoslovljena” (Ellen White, Desire of Ages, str. 563).
Roland Nickel
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024