Vsako leto konec avgusta v Kamenzu praznujejo enega najlepših ljudskih festivalov na Saškem. Vrhunec dogajanja je parada. Udeleži se je več kot tisoč učencev iz tamkajšnjih šol. Vsi so oblečeni v belo in okrašeni s cvetjem. Posebno doživetje je opazovati dogodek z balkona mestne hiše. To, kar gledalec vidi na trgu, je blizu nebeškim vtisom.

Legenda pravi, da praznik sega v leto 1432. Takrat so mesto oblegali husiti in zahtevali visoko ceno premirja, ki pa je prebivalci Kamenza niso mogli plačati. V svoji stiski so se voditelji mesta odločili, da bodo svoje otroke, oblečene v belo, poslali ven iz mesta pred prihajajočo vojsko. Sovražne vojake je ta prizor ganil, zato so se obrnil in odšli.

Kako osupljivo bo, ko bomo stali sredi velike množice, o kateri piše apostol Janez. Poskušam si to predstavljati. Morda bodo poleg mene stali ljudje iz Kitajske. Čeprav zaenkrat govorim le svoj materni jezik, se bomo razumeli brez prevajalca. V množici bom iskal tudi ljubljene prijatelje iz Ukrajine. Tistega dne bodo naše oči uprte v prestol in Jagnje. Le zaradi Jagnjeta bomo lahko navzoči pri Božjem sprejemu.

Ko je Jezus prišel k Janezu Krstniku na Jordan, je Janez pokazal nanj in množici razložil: ”Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta!” (Jn 1,29). Jezus je tri leta pozneje umrl kot nedolžno žrtveno jagnje na križu za grehe nas vseh. Zahvaljujoč temu dejanju očiščevanja bomo lahko pred Bogom stali v belih oblačilih. V Razodetju 7,14 piše, da ”so oprali svoja oblačila ter jih pobelili z Jagnjetovo krvjo”. Kaj to pomeni v praksi? Tako očiščeni so tisti ljudje, ki so se zavedali svojega brezupnega položaja in sprejeli Jezusa kot svojega Odrešenika. Vsekakor se splača prijeti Jezusovo roko.

Wilfried Krause

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024