25. februar
”Učitelj, kaj naj dobrega storim, da prejmem večno življenje?” Dejal mu je: ”Kaj me sprašuješ o dobrem? Samo eden je dober. Če pa hočeš priti v življenje, se dŕži zapovedi!” /…/ Mladenič mu je rekel: ”Vse to sem izpolnjeval; kaj mi še manjka?” Jezus mu je rekel: ”Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!” Ko je mladenič slišal to besedo, je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
Evangelij po Mateju 19,16.17.20–22
Zelo me zanima, kaj bi ton glasu, videz in drža tega mladeniča razkrili o njegovi motivaciji. Toda silna vnema, s katero je mladenič zastavil to vprašanje, se mi tukaj ne zdi nekaj pozitivnega. Očitno je odkljukal tako rekoč vse na seznamu dobrih del; kljub temu se mu ni zdelo, da je prišel na cilj. Ali mu je manjkala potrditev osebe z avtoriteto? Toda namesto da bi mu Jezus rekel ”pojdi v miru”, je spregovoril prav o napetosti med delovanjem in bivanjem, ki tukaj pride na plano.
Ko gre za popolnost, je za našo družbo značilna obsedenost z izpopolnjevanjem samega sebe na eni strani in neinformirano dopuščanje vsega v stilu ”vsi so popolni” na drugi strani. In prav to je tista površinska raven akcionizma, ki jo kaže bogati mladenič [akcionizem je podjetno, a vendar nepremišljeno ali brezciljno delovanje brez načrta]. Naredil je vse, kar sodi v shemo pričakovanih stvari – mar je to še vedno premalo?
V mislih imam pesem Wie ich (Kot jaz) skupine Kraftklub, ki to debato ponese na višjo raven. ”Ljudje pravijo: ‘Ostani, kakršen si’. Ampak ne, žal mi je, morda to zame ni dovolj. Morda mi sploh ni všeč, kakršen sem.” Pri tem ne gre za to, kar počnemo, temveč za to, kar smo – ter da bi si dovolili notranje spremembe. Ali sem pripravljen, da svojega stališča ne vidim kot najboljšega in najpametnejšega, temveč kot priložnost za širjenje svojih obzorij in osebno rast? Bogati mladenič ni razmišljal tako, saj Jezusovega ”hodi za menoj” (Mt 19,21) – torej vabila k osebni spremembi – ni poslušal. Saj je že zahteva po prodaji imetja, ki je bila zunanja izpolnitev dolžnosti, povzročila, da se je začel umikati. Jezusove ponudbe za poglobitev odnosa sploh ni zaznal.
Toda prav ta raven odnosa, zlasti z Jezusom, pa tudi z drugimi ljudmi, mi omogoča rast. Ko imam takšno zaupanje, se lahko mirno prepustim spremembam.
Nicole Spöhr
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024