Ko je novica o smrti upokojenega papeža Benedikta XVI. 31. decembra 2022 zjutraj zaokrožila po svetovnih medijih, je presenetljivo povzročila velik pretres ne le med katoliškimi kristjani. Od njegovega odstopa februarja 2013 je minilo skoraj deset let, vendar so mnogi njegovi rojaki, zlasti v njegovi bavarski domovini, do konca čutili, da so globoko povezani z njim. Spominske maše za pokojnega so potekale po vsej državi in med žalovanjem je ves čas odmevalo upanje, ki me je osebno zelo motilo: ”Zdaj imamo še enega priprošnjika pri Bogu.”

Kadar koli sem slišal ali prebral ta stavek, me je nehote prešinila misel: Grozno – niti v smrti mu ne dajo miru!  Nato mi je na misel prišlo zgornje besedilo iz Evangelija po Janezu in začutil sem globoko hvaležnost. Tako dobro je vedeti, da je bil Jezus popolnoma jasen tudi glede te občutljive teme. Našim dragim pokojnikom ni treba nenehno nekje ”strašiti” in na neki način delati v našo korist, ampak smejo počivati v svojem grobu, dokler se Kristus ne vrne in jih prebudi v novo, večno življenje.

Globok vtis name naredi dejstvo, da je Daniel, eden največjih prerokov Stare zaveze, umrl s to gotovostjo šesto let pred Kristusom. Ob koncu svojega življenja je slišal Božjo obljubo: ”Ti pa zdaj pojdi proti koncu in se odpočij! K svojemu deležu boš vstal ob koncu dni!” (Dan 12,13). Ta obljuba še danes velja za vse, ki umrejo z upanjem v Kristusa, kneza življenja. Tudi ti in jaz jo lahko izkoristiva ter greva skozi ta dan polna upanja.

Friedhelm Klingeberg

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024