Vsi imamo radi razburljive zgodbe. Poslušanje in branje o velikih Božjih čudežih krepi našo vero v mogočnega Gospoda in Boga. Vero v Boga, ki je Mojzesu dal sposobnost, da z udarcem skale priteče voda iz nje, in ki je z neba deževal mano, da bi na tisoče ljudi rešil pred lakoto. Tudi Jezus je delal velike čudeže. V mislih imam na primer dvakratno pomnožitev kruha in rib. To so vrhunci svetopisemske zgodovine. Morda smo slišali tudi zgodbe, v katerih se je Bog na spektakularen način razodel v življenju drugih. To so lahko srečanja z angeli ali ozdravljenje od hude bolezni.

Toda velik del našega življenja se odvija v vsakdanjem življenju. V njem ni reševanja pred lačnimi levi (Daniel) ali vnebovzetja (Elija). Ali to pomeni, da Bog v našem življenju večino časa ne deluje in da ni primeren za vsakdanjo uporabo? Nič ne bi moglo biti dlje od resnice.

”Kozarec vode” v današnji svetopisemski vrstici simbolizira sočutno delovanje v vsakdanjem življenju. Ta neopazni dar ljudem, ki sledijo Jezusu, je v Evangeliju po Marku uokvirjen s spektakularnimi dogodki. Tik preden Jezus učencem pojasni, da bodo takšne geste nagrajene, Marko pripoveduje o Jezusovem osupljivem izganjanju demonov. Nekaj vrstic naprej čudež naredi neznani učenec, ki ga Jezus prepozna kot svojega. To je trn v peti njegovim ”uradnim” učencem, saj želijo biti nekoč največji v nebeškem kraljestvu (v. 34). Jezus je večkrat popravil te arogantne zamisli na primer tako, da je poudaril, da so ”moteči” otroci pravzaprav zelo pomembni: ”Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme” (v. 37).

Enako je z navidezno nepomembnim kozarcem vode. Ta pozornost v Jezusovih očeh nekaj šteje. To velja tudi za majhna, morda celo nevidna človeška dejanja. Dragi Bog, daj da bom preprosto usmiljen!

Roxane Riegler

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024