Apostol Janez piše osebno pismo svojemu prijatelju in bratu v veri Gaju. Ne skopari z dobrimi besedami in izrazi željo, ki si jo bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali.

Janez želi Gaju telesno zdravje. Želi mu vse najboljše v vseh pogledih in da bi njegovo splošno dobro počutje ustrezalo zdravju njegove duše. Ker Gaj ”hodi v resnici”, kot piše v naslednji vrstici, o njegovem zveličanju ni dvoma. Toda Janez se s tem ne zadovolji. Ne ravna se po geslu: ”Zveličanje je zagotovljeno. Zdaj gre le še za to, da do (grenkega) konca dostojanstveno hodimo po solzni dolini tega sveta.” Ne; Janez želi Gaju vse dobro v vsakem pogledu.

O čem je morda razmišljal Gaj, ko je bral to pismo? O poklicnem uspehu? O srečnem družinskem življenju? O osebni rasti? O družbenem priznanju? O trajnih in globokih prijateljstvih? O telesni pripravljenosti? O veselju, ki ga prinaša pomoč drugim?

Na kaj pomislimo, ko razmišljamo o svoji dobrobiti v vseh pogledih? Kaj potrebujemo za uspešno življenje? Kaj imamo v svojih rokah? Kaj pa moramo sprejeti kot darilo?

Janez želi Gaju le najboljše – na vseh življenjskih področjih. To izvira iz njegovega prepričanja, ki ga ima kot Jezusov sledilec. Zaveda se, da je s svojim prijateljem povezan z vero. Družijo ju iste vrednote, ista temeljna prepričanja in isto upanje.

V tem kontekstu Janezovo pismo tudi dokazuje, da Bog ljubi celotnega človeka. Skrbi za naše dobro počutje v vseh pogledih. Ne razlikuje med telesom, dušo in duhom. Pozna vse naše potrebe. To je dobro vedeti in verjeti. K temu nas spodbuja tudi njegova beseda.

Marcus Jelinek

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024