”Parkirišče.” To je trenutno moje in mamino geslo. Najti parkirno mesto – za mnoge nepomembna stvar, za mojo mamo skoraj brezupna po tem, ko so ji odpovedali garažo – je postalo eden najbolj intenzivnih odgovorov na molitev, kar sva jih kdaj doživeli. Zakaj? Ker je Bog sam posredoval in čudežno ustvaril načine in priložnosti, ki so se dobro končali. Težavo sva zavestno položili v Božje roke in hkrati izrazili zaupanje vanj, da bo poskrbel zanjo. On je znal rešiti težavo, ki je moji mami kratila spanec, saj bi imela zanjo daljnosežne posledice.

Zdaj v vsaki nujni situaciji in ob vsaki skrbi rečeva geslo ”parkirišče”. To naju vedno znova opomni, da Bogu ni vseeno in da ima rešitev. Njegova rešitev je pogosto drugačna, kot si jo predstavljamo. Zgornji psalm je kot geslo ”parkirišče”, saj navsezadnje ne želimo pozabiti vsega dobrega, kar je Bog naredil za nas. On nas vidi in skrbi za nas; odpušča naše grehe in nevero; ozdravlja nas na dolgi rok in v smislu večnosti; vsako sekundo nas obdarja z milostjo in usmiljenjem.

“Parkirišče” je mojo mamo napolnilo s tolikšnim čudenjem in hvaležnostjo, da je besede tega psalma radostno pela ljudem okoli sebe. Vedno znova in znova. Želim si, da bi vsi imeli geslo – situacijo iz preteklosti – ki nas spominja na Božje delovanje v stiski. Geslo, ki nam ne bo dovolilo pozabiti, s kako čudovitim in skrbnim Bogom imamo opravka. Geslo, ki nam nariše nasmeh na obraz, nas spodbudi, da zapojemo, in pomaga našim bližnjim, da z Božjo pomočjo premagajo slabe dogodke in izkušnje.

Lea Helmrath

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024