Te besede lahko razumemo kot zaskrbljeno vprašanje romarja, ki želi obiskati tempelj v Jeruzalemu. Pred njim je dolga in naporna pot, polna nevarnosti.

Toda ali ni to tudi vprašanje, ki bi si ga lahko zastavil vsak od nas, ko gleda na svojo življenjsko pot in na to, kaj ga morda čaka?

Odgovor na romarjevo vprašanje lahko najdemo v drugi vrstici tega čudovitega psalma: ”Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.”

Z drugimi besedami, Bog Stvarnik je seveda sposoben pomagati in je pripravljen to narediti. Kdor to verjame in zaupa Bogu, bo Bog njegovo življenje prevzel v svoje roke.

Naš Stvarnik ni ravnodušen do nas; naša dobrobit je tudi Božja skrb. V tretji vrstici piše: ”Saj ne dopusti, da omahne noga tvoja, in varuh tvoj ne zadremlje” (CHR). Bog ne pusti, da bi romar na poti skozi gore zablodil; spremlja ga in ima oči uprte vanj. Naj to spodbudi tudi nas, da bomo pot svojega življenja z vsemi vzponi in padci prehodili z vero v Boga Stvarnika.

Danes prepogosto pozabljamo na to, da moramo svoje življenje zaupati v Božje roke. Kolikokrat so se ljudje – tudi mi – zaman zanašali nase ali na druge rešitelje, posledici tega pa sta bili zapuščenost in osamljenost. To je doletelo nešteto ljudi v naši družbi. Tisti, ki izgubijo vero, prej ali slej začutijo praznino, iz katere izhajata nezadovoljstvo in strah.

Besede 121. psalma pa so molitev, ki gradi zaupanje in sega daleč v prihodnost: ”Gospod bo varoval tvoj odhod in prihod zdaj in na veke” (v. 8, EKU).

To je obljuba varnosti in zaščite, ki nas lahko opogumi tudi danes.

Hans Wilhelm

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024