Odkrito priznam, da sem radovedna, čeprav je moja radovednost omejena na določene, predvsem družbene in psihološke teme. Toda tako kot si jaz želim natančno vedeti in analizirati, kako se na primer drugi ljudje obnašajo v zahtevnih situacijah, tako tudi želja po znanju in pametnjaško obnašanje nekaterih ljudi ne poznata meja. Priznati ali se celo sprijazniti s tem, da nečesa ne vedo ali ne znajo razložiti, zanje ne pride v poštev.

Ko gre za kristjane, se takšni ne ustavijo pri svetopisemskih vsebinah in temah. Ne, natančno morajo opredeliti, koliko minut je trajal dan stvarjenja, kakšen barvni odtenek kože je imel Jezus in kakšno bo kronološko zaporedje katastrof do njegovega prihoda. Takšnim ni ravno v prid, da Sveto pismo preprosto pravi: ”Bog je ustvaril človeka po svoji podobi” ali ”množite se in gospodujte zemlji”. Ali ne bi moglo biti bolj konkretno napisano?

Morda pa preprosto že predolgo živimo na zemlji, ki ima madež greha, in je zavedanje o izvoru greha – ”Ali je Bog res rekel …?” (1 Mz 3,1) – že zbledelo. Ali je to čista radovednost, če ne moremo priznati nevednosti in neustreznosti, ali pa si preprosto želimo več moči in nadzora? Pri tem moramo natančno preiskati svoje motive.

Ljudje smo Božja podoba, njegova odslikava. V nas je vložil toliko vrednosti, ljubezni in potenciala ter nam naložil veliko odgovornost. Vloge so torej jasno dodeljene, naloge pa vsaj načelno opisane. Nikjer pa ni besede o tem, da bi bili sposobni vse zaznati, razumeti in razložiti. Kje se torej gibljemo znotraj okvirja, v katerem nam je Bog naročil, naj postanemo dejavni, in kje si začnemo ošabno prisvajati to, kar je samo Božje?

Želim živeti v skladu z odgovornostjo, ki mi je zaupana, in hkrati ohranjati ponižnost pred Božjo močjo ter osupljiv pogled na njegovo veličino v zaupljivem zavedanju, da sem njegovo bitje.

Nicole Spöhr

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024