Apostoli (z izjemo Pavla) so spremljali Jezusa med njegovim triinpolletnim službovanjem, se od njega učili in pričakovali njegovo vrnitev še za časa svojega življenja. Mnogi kristjani imajo danes ob pogledu na trenutne razmere v svetu podobno pričakovanje. Kako naj torej živimo v pričakovanju ”konca vsega”? Ali naj nas preplavi panika, naj pridigamo senzacionalistične pridige ali se izgubimo v spekulativnih razlagah svetopisemskih prerokovanj? Apostol Peter je v svojem pismu dal konkretne nasvete, ki kažejo nekaj povsem drugega.

Ohranite trezno glavo in molite.

To pomeni, da ne bi smeli dovoliti, da nas vznemirljivi in begajoči dogodki v svetu spravijo ob pamet. Namesto tega se v molitvi obrnimo h Kristusu in iščimo njegovo bližino.

Držite se ljubezni in vztrajno ljubite drug drugega.

Še posebej takrat, ko cerkvi grozi razpad zaradi zunanjih dogodkov ali različnih mnenj, je ljubezen kot osnovna drža še toliko bolj pomembna. Ljubezen je namreč močnejša od greha razdora – tesno ga ovije in prekrije, da se ne more naprej razvijati. Ljubezen lahko prenaša razlike tudi zato, ker vidi celotno osebo in ne le majhnega dela, ki nam povzroča težave.

Bodite gostoljubni.

To je še posebej pomembno v času, ko mora veliko ljudi bežati iz svoje domovine pred vojno in revščino. Na splošno je cerkev, ki ”brez godrnjanja” skrbi za ljudi, učinkovita Kristusova priča.

Ostanite dejavni.

Vsi verniki so dobili naravne talente in duhovne darove, ki naj jih uporabljajo kot ”dobri oskrbniki” za služenje drugim v cerkvi in zunaj nje.

Če se bomo držali teh nasvetov, bo naše čakanje na Kristusovo vrnitev dejavno in veselo.

Thomas Lobitz

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024