Na Šrilanki je svetišče, v katerem častijo Budov zob. V palači Topkapi v Istanbulu sta na ogled las in zob preroka Mohameda, v Kölnu kosti treh modrecev in nešteto drugih relikvij po vsem svetu.

Zanimivo je, da tudi Sveto pismo omenja nekakšno relikvijo. Na poti v Kanaan je moralo izraelsko ljudstvo narediti ovinek okoli dežele Edomcev, zaradi česar je hudo grajalo Boga in Mojzesa. Bog je nato poslal ”ognjene kače”, ki so ugriznile ljudi in mnogi so umrli. Ko so Izraelci spoznali svojo krivdo, je Bog ukazal izdelati bronasto kačo in vsakdo, ki je bil ugriznjen ter je v veri pogledal nanjo, je ozdravel. Jezus sam se je navezal na ta dogodek, ko je v Janezu 3,14 dejal, da mora biti Sin človekov povzdignjen in da bodo vsi, ki vanj verujejo, imeli večno življenje.

Ta bronasta kača v puščavi je na Izraelce naredila tak vtis, da so jo še stoletja častili kot relikvijo. Šele čez približno 700 let je kralj Ezekija kačo uničil: ”Odstranil je višine, razbil stebre in posekal ašero. Razbil je tudi bronasto kačo, ki jo je bil naredil Mojzes; vse dotlej so ji namreč Izraelci zažigali kadilo” (2 Kr 18,4).

Zelo sem žalosten, ko preberem kaj takega. Ali Izraelci niso ničesar razumeli? Ljudje niso bili ozdravljeni zaradi kače, temveč zaradi poslušnosti in vere v ozdravitev v skladu z Božjo obljubo. Vendar so se oklepali kovinske skulpture.

V kaj ali v koga verjamemo mi in koga se oklepamo? Ali imamo morda v svoji hiši še vedno ”kačo” ali dve? Apostol Pavel nas spodbuja, naj gledamo na Jezusa, začetnika in izpopolnjevalca naše vere. To mora biti smer našega pogleda. Jezus je živ! On je naš Posrednik, Zagovornik in Odrešenik, ki obljublja: ”Kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel” (Jn 6,37). Kaj nas torej danes ovira, da ne bi pogledali na Jezusa in mu povedali, kaj nas teži?

Bernhard Stroh

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024