Veličastne gosposke vile s konca 19. stoletja so neme priče preteklega obdobja. Obkrožajo jih veliki vrtovi z odraslimi drevesi. Za te rezidence so značilne veličastne sobe in prostorna stopnišča. Poleg elegantnega glavnega vhoda v medetaži za gospode pa ob podrobnejšem pregledu takšnih hiš pogosto odkrijemo tudi neopazen stranski vhod, ki so ga nekoč uporabljali uslužbenci in dobavitelji.

Ali morda včasih nekaj podobnega opažamo tudi v krščanski skupnosti? Ali prepoznamo situacije, ko na drugačne gledamo zviška in jih s svojo samovšečnostjo prizadenemo? In ali ne obstajajo tudi kristjani, ki zavidajo bližnjim in jih kritizirajo, ker se zaradi njih počutijo prikrajšane? Ali pa si morda podzavestno želimo, da bi imel vhod v Božje kraljestvo več vrat, da nam ne bi bilo treba srečati nekaterih vernikov?

V večno življenje vodijo samo ena vrata. ”Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu” (Rim 3,22–24). Kakšna obljuba in kakšen dar, ki je namenjen vsem ljudem, ki ga želijo sprejeti!

V vsakdanjem življenju pogosto doživljamo, da štejejo le naša uspešnost, telesna pripravljenost, izobrazba ali družbeni položaj. Toda Bog ima druga merila: ”Človek namreč vidi, kar je pred očmi, Gospod pa vidi v srce” (1 Sam 16,7). Kakšna tolažba za tiste, ki nismo na sončni strani življenja in ne moremo slediti današnjim zahtevam! Vsi ljudje smo pred Bogom enaki, vsi smo grešniki in vsi potrebujemo odrešitev. Bog nas ljubi kot svoja bitja in nam želi dati večno življenje, če sprejmemo Kristusa za svojega osebnega Odrešenika. To velja tudi danes! Naj ta obljuba vpliva na naše ravnanje z bližnjimi in nam prinese blagoslov.

Dagmar Heck

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024