Raziskovalci na priznanem inštitutu MIT so pred nekaj leti izvedli zanimiv poskus. Uporabili so klasično vizualno iluzijo, imenovano sočasni kontrast svetlosti, ki prikazuje dve sivi piki na ozadju, narejenem iz barvnega gradienta od svetlo sive do črne. Čeprav sta piki enaki, sta videti zelo različno, odvisno od tega, kje sta postavljeni na gradientnem ozadju.

Znanstveniki ta pojav preučujejo že več kot 100 let in se sprašujejo, kje v možganih poteka ocenjevanje svetlosti. ”Vsi naši poskusi kažejo, da gre za pojav na nizki ravni,” pravi Pawan Sinha, profesor na oddelku za nevroznanosti in kognitivne znanosti na MIT.

Vidimo – in nato videno obdelamo. Preučevanje vizualnih iluzij je zanimivo, vendar so za naše življenje žal značilni bolj resnični izzivi in dejanske ovire. Kako predelamo trenutke, ko se zdijo naše težave prevelike, da bi jih lahko presegli ali obšli?

Elizejev služabnik je analiziral, kar je videl, in v strahu zaklical: ”Joj, gospod, kaj naj storimo?”  (2 Kr 6,15). Elizejev odgovor razodeva drugačno perspektivo: ”Ne boj se! Kajti teh, ki so z nami, je več kakor tistih, ki so z njimi” (2 Kr 6,16).

Izkrivljeni pogledi in strahovi se pogosto tesno prepletajo. Nekaj vidimo, nekaj slišimo in potem se pogosto odzovemo s strahom, jezo, užaljenostjo ali celo agresijo.

Bog nas v zgodbi o Elizeju in njegovem služabniku opominja, da potrebujemo temeljni popravek – videti moramo Božjo resničnost, saj so naši miselni procesi in sklepi, do katerih pridemo, pogosto napačni in izkrivljeni.

Kaj vidiš v svojem svetu? Ali vidiš le konflikte, jezo, greh in brezup ali pa si sprejel Božjo perspektivo ter gledaš ljudi in naš svet skozi njegove oči?

Gerald Klingbeil

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024