2. december
Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.
Evangelij po Luku 2,19
V domu za ostarele, kjer delam, veliko ljudi trpi za demenco. Njihov spomin je včasih pomanjkljiv, pogosto pa zelo oster in natančen. Zanimivo je opazovati, katera doživetja in vtisi se dolgoročno ohranijo in kdaj ali na kakšen način ponovno priplavajo na površje. Na splošno si bolje zapomnimo pozitivne situacije, zlasti če se ponavljajo in so povezane z dobrimi občutki.
Ena od naših dragih starih gospa potrebuje le dve ali tri besede spodbude in že začne s sijočim nasmehom pravilno razlagati svetopisemska in pesniška besedila. Prav tako se še vedno zaveda pomena sporočil, ki jih vsebujejo. S pomočjo knjižic za proučevanje Svetega pisma se je več let pripravljala na tedenske pogovore in debate pri bogoslužju. V cerkvi in v družini se je tudi veliko pelo, zato se je več vrstic in pesmi naučila na pamet. Kot oskrbovalcem se nam včasih zdi, da je skoraj preveč dobrega, ko s sostanovalko ure in ure prepevata isto pesem: ”Najlepši čas poletje je …” Bolje to kot stokanje in pritoževanje.
V pripovedih o Jezusovem rojstvu in otroštvu je večkrat omenjeno, da si je Marija zapomnila besede, ki so jih povedali angeli, ljudje v templju, kot sta bila Simeon in Ana, in tudi njen mladi sin. Te izjave so ji obujale spomine in spodbujale njeno razmišljanje. Ta zaklad obljub jo je zagotovo spremljal v težkih časih.
Nihče od nas ne ve, ali se bo bolezen, kakršna je demenca, prikradla v starosti ali celo v zgodnejših letih. Ponavljanje dobrih, pozitivnih in spodbudnih besedil in slik, da se jih lahko kasneje spomnimo, je koristen preventivni ukrep. Naša gospa v domu me spodbuja, naj grem v to smer in zaupam svoje življenje Bogu, tako kot je to naredila Marija.
Hanna Klenk
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024

