Nekateri moji znanci sami zase pravijo, da imajo sindrom patološkega kopičenja. Iz njihovega prenatrpanega stanovanja se ne sme prav nič zavreči. Spet drugi ne morejo nehati pospravljati in čistiti ter so zato podvrženi nenehnemu stresu. Nič nenavadnega, navsezadnje sta urejenost in čistoča v Nemčiji zelo cenjeni; nekoč sta bili del tako imenovanih pruskih vrlin. Zato ne preseneča, da Nemci danes veljajo za svetovne prvake v ločevanju odpadkov.

Da, pospravljanje se ne zgodi samo od sebe in veliko število priročnikov kaže, kako težko se nam to pogosto zdi. Pred približno sto leti je povprečno gospodinjstvo v naši državi imelo približno 180 predmetov, danes pa med štirimi stenami hranimo v povprečju približno 10.000 stvari. Zlahka izgubimo pregled in si zaželimo, da bi imeli prefinjen sistem organizacije.

Podobno je tudi na duhovnem področju našega življenja. Marsikdo, ki je na zunaj videti čist in urejen, ima v svoji notranjosti oziroma v ”srcu” ali ”duši” na skrivaj nakopičene ”gore smeti” (1 Sam 16,7; Mt 16,26). To je bolezen kopičenja v človekovi notranjosti. Spet drugi poskušajo doseči pravičnost po delih s prevelikim osebnim prizadevanjem.

Obstaja boljši način ”odvoza duhovnih smeti”: ”Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi” (Apd 3,19), kajti ”táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne” (Lk 15,10). Zato: ”Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha” (Apd 2,38).

Dobro dene, ko so stvari pospravljene. Kako pomirjujoče je, da Sveti Duh velja za strokovnjaka uravnoteženega reda! Že ob stvarjenju je iz kaosa ustvaril nekaj novega oziroma je pri tem sodeloval – in to vedno znova dela, še posebej takrat, ko molimo: ”Jezus, pridi v moje srce.”

Albrecht Höschele

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024