Nekoč smo imeli bogoslužje v domu za ostarele. Vrata na hodnik so bila odprta in videl sem stanovalko, ki je šla mimo. Vedel sem, da je zelo pozabljiva in da je nekoč delala kot pianistka. Ko smo peli, se je njen izraz na obrazu spreminjal, kot da ji naše petje povzroča bolečino. To je bil le kratek trenutek, a vseeno me je ganil.

Za nekoga, ki je ni poznal, je bila le stara ženska, jaz pa sem v njej videl več.  Predstavljal sem si njeno življenje. Bila je glasbeno nadarjena, ustrezno so jo izobraževali in spodbujali, opravila je veliko izpitov. Na koncu je bil njen trud poplačan. Igrala je za koncertno občinstvo, solo ali z orkestrom pod različnimi dirigenti. Potem so jo občudovali in ji ploskali navdušeni poslušalci. Zdaj je stara in vse je tako zelo drugače.

Vsak človek je za Boga izjemno dragocen. Jezus nas vedno popolnoma razume, ne glede na to, kaj pravijo naši občutki. ”Toda Jezus jim ni zaupal, ker je natančno vedel, kaj se dogaja v vsakem človeku. Ni bilo treba, da bi mu kar koli govorili o kom drugem. On je namreč vedel, kaj je v srcu ljudi” (Jn 2,24.25, prevod iz nemščine).

Apostol Pavel nas opominja: ”Ne pretvarjajte se, da ljubite druge, ampak jih resnično ljubite. Sovražite vse, kar je hudega, in se postavite na stran tistega, kar je dobro. Ljubite drug drugega z iskreno naklonjenostjo in z veseljem izkazujte spoštovanje drug drugemu” (Rim 12,9.10, prevod iz nemščine).

Pridi, Sveti Duh, s svojo močjo, ki nas povezuje in ustvarja življenje.

Podari nam dar svoje ljubezni, ki zaupa in odpušča.

Ko ena oseba ljubi drugo, vsi govorijo en jezik.

(ghs 307)

Eberhard Schulze

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024