Pred kratkim se je v restavraciji v neposredni bližini naše cerkve zgodila huda nesreča. Lastnik restavracije je v kuhinji ubil svojo močno opito ženo. Štirje otroci so morali gledati, kako je njihova mama umrla. Trije od štirih otrok so bili nameščeni v dve družini v naši soseski, za dveletnega otroka pa se ni našel dom v bližini sorojencev. Zato so naju prosili, ali bi lahko deklico za nekaj časa vzela k sebi, dokler se vse ne uredi. Imela sva pomisleke, navsezadnje sredi petdesetih let ne veš več veliko o dvoletnikih. Prav tako nisem bila prepričana, ali bom s svojim šibkim srcem lahko dobro skrbela za otroka. Molila sva za Božje vodstvo in Bog nama je jasno pokazal, da morava deklico sprejeti k sebi. Zdaj že nekaj tednov živi z nama in čutiva, da je z njo v najin dom prišel Božji blagoslov. Je izjemno prijazen in družaben otrok. Izžareva toliko veselja in ljubezni, kot je že dolgo nisva doživela. Ko sva se odločala, nisva pomislila na današnje uvodno svetopisemsko besedilo, vendar je z najino malo gostjo besedilo pesmi ”Jezus v moji hiši” (Jesus in My House) dobilo povsem nov pomen. Tudi moje zdravje se je izboljšalo in z možem pogosto slišiva, da nama otrok vidno koristi. Nisva torej tista, ki dajeta, temveč tista, ki prejemata.

Ni vedno treba sprejeti otroka, da bi izrazili Jezusu dobrodošlico. Vse dobro, kar naredimo za druge ljudi, se ga dotakne. Kot je rekel v eni od svojih pridig: ”Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40).

Obstaja neskončno veliko načinov, kako lahko drugim naredimo kaj dobrega. Ni razlike, ali grem po nakupih za ostarelega soseda, obiščem bolno osebo, si vzamem čas za osamljenega, povabim nekoga na kosilo, podarim nasmeh ali sprejmem otroka v svoj dom. Pri vsem tem skrbim, da imam Jezusa vedno v svojem domu.

Heike Steinebach

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024