18. maj
Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.
Prvo pismo Korinčanom 15,3–7
Siddharta Gautama, ustanovitelj budizma, naj bi živel okoli leta 500 pred našim štetjem. Prvič je bil omenjen na napisu okoli leta 250 pred našim štetjem, prvi življenjepis o njem pa je bil napisan šele v 2. stoletju našega štetja. To je več kot 600 let po tem, ko naj bi Buda živel.
Z Jezusom pa je drugače. Zgodovinarji in teologi se strinjajo, da je današnji uvodni svetopisemski odlomek eden najstarejših v Novi zavezi. Datirajo ga v obdobje od treh mesecev do najpozneje desetih let po Kristusovi smrti in vstajenju. Ta izpoved vere se je najprej širila ustno, preden je bila zapisana in je našla pot v pisma apostola Pavla in evangelije. Noben drug dogodek v antiki ni tako dobro dokumentiran.
”Petsto bratov”, ki jih omenja Pavel, je imelo veliko vlogo pri oblikovanju in posredovanju te izpovedi.
Vera v Kristusovo vstajenje je za kristjane bistvenega pomena, kajti ”če /…/ Kristus ni bil obujen, je tudi naše oznanilo prazno in prazna tudi vaša vera” (1 Kor 15,14). Od vsega začetka je bilo to sporočilo ključni del oznanjevanja vernikov po Kristusovi smrti, vstajenju in vnebohodu.
Jezusovi učenci so bili razočarani, ko je umrl na križu. Šele ko so videli in doživeli vstalega Kristusa, je evangelij dobil moč, da se razširi po vsem svetu.
Nešteto vernikov – od takratnih očividcev do nas danes – lahko potrdi, da je to sporočilo resnično in da lahko še vedno spreminja življenja.
Roland Nickel
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024