Zgodbo o Abrahamovem življenju najraje berem v Prvi Mojzesovi knjigi. O Abrahamu beremo tudi v Novi zavezi. Na približno 73 različnih mestih se apostoli spominjajo Abrahama in ga hvalijo kot zgled vere v Boga.

Stara in Nova zaveza sta mi dali trdno oblikovano podobo o njem. Vendar moram priznati, da sem nekaj spregledal. Jozue 24,1–3 pravi, da je Abraham, preden ga je Bog poklical, služil drugim bogovom. Sprašujem se, kako je mogoče, da bi Bog izbral malikovalca za prednika judovskega ljudstva? To dejstvo se ni skladalo z mojo predstavo o Bogu.

Dolgo sem razmišljal o tem, preučeval zgodovino teh dogodkov in svetopisemski kontekst. Tako sem spoznal, da je to, kar pravi Sveto pismo, res. V omenjenem odlomku Jozue navaja Božje besede. Torej ne beremo Jozuetovega osebnega mnenja, temveč to, kar je rekel Bog.

Iz Abrahamove zgodbe sem se naučil, da Bog nalaga odgovornost in gradi odnose z ljudmi, ki po našem mnenju niso ustrezno usposobljeni. Abraham je bil pogan, a ga je Bog kljub temu nagovoril. Abraham je verjel temu klicu in sledil novemu Bogu. Njegova stara vera mu je zagotovo še vedno povzročala veliko težav, saj ni kar čez noč postal nov človek. Korak za korakom se je učil, kako živeti z novo vero in jo ponotranjiti.

Iz lastnih izkušenj vem, kako je to. Za razumevanje in udejanjanje nove resnice je potreben čas. Bog je Abrahamu na poti v obljubljeno deželo Kanaan dal čas za to. Abraham je delal napake, vendar je vedno našel pot nazaj k Bogu in mu ostal zvest. Zaupal mu je in ni bil razočaran nad njim.

Bruno Liske

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024