Moj najstarejši sin je bil redko bolan. Toda po drugem rojstnem dnevu se je pojavil kašelj, zato mu je pediatrinja predpisala tekoči antibiotik neprijetnega okusa. Sprva je zdravilo še nekako pogoltnil, vendar je njegov odpor iz dneva v dan naraščal. Takoj ko sem prinesel stekleničko, se je začelo kričanje in srce parajoča prošnja: ”Antonie tega noče!” Vse prepričevanje, pojasnjevanje in ponujanje nagrad ni pomagalo. Razumljivo! Kako naj bi majhen otrok razumel, za kaj je dobro to odvratno zdravilo? Njegova usta so ostala zaprta, zaščitena z rokami, in ko se je približala polna žlica, se je vse razlilo po tleh, mizi ali njegovih oblačilih. Z ženo sva se znašla pred težko odločitvijo: Ali mu antibiotik na silo dati v usta ali spoštovati njegovo voljo?

Ta izkušnja me je spomnila na Jezusove dramatične besede, ki jih je izrekel pred svojim križanjem. Božji odnos z nami je verjetno podoben mojemu odnosu s sinom. Spoštovanje svobodne volje njegovih bitij ali uveljavljanje dobrega proti naši volji? To je s človeške perspektive težak kompromis. Bog hoče za nas najboljše, vendar ljudje tega nočemo! Kdaj Bog pusti stvarem prosto pot in kdaj posreduje?

V mislih imam spektakularno Božje posredovanje pri Joni (Jona 1–2). Prerok ni hotel izpolniti Božjega naročila in je z ladjo pobegnil v nasprotno smer. Bog je ustavil njegov pobeg z močno nevihto na odprtem morju, in ko je obupana posadka vrgla Jona v morje, je Bog naročil kitu, naj upornega preroka prepelje nazaj na kopno.

Ko pa je Jezus jokal nad Jeruzalemom, je Bog prepustil zgodovini, da se odvije po svoje. Jeruzalem in njegovo ljudstvo so doleteli vojna, uničenje, trpljenje, beg in izgon. Ti primeri so me spodbudili k razmišljanju. Želim imeti tesen odnos z Bogom in vedno znova prepoznavati njegovo voljo. Bog ima namreč vizijo in uvid, ki ju jaz pogosto nimam.

Rafael Schäffer

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024