To svetopisemsko besedilo je tolažilo mladega učitelja umetnosti in poznejšega adventističnega pastorja Mihaila Kulakova ter mu v dolgih letih v sovjetskih zaporih in kazenskih taboriščih vlivalo globok notranji mir.

Ob ruski invaziji na Ukrajino sem ponovno vzela v roke njegovo avtobiografijo Bog sedi pri daljšem vzvodu (Gott sitzt am längeren Hebel [Advent-Verlag, 2009]) in se z grozo zavedla, da je rusko ljudstvo moralo prenašati stoletja dolgo in strašno zaporedje tiranije in zatiranja.

Kulakov v svoji knjigi omenja epizodo, ki je realnost vseh diktatur po svetu. ”Kaj bi rad postal, ko odrasteš?” je učitelj vprašal dečka. ”Zapornik.” – ”Zakaj?” – ”Danes je vsak pošten človek v zaporu. Moj oče zdaj prestaja kazen in kmalu bom na vrsti tudi jaz” (str. 19).

Mihailov ded Stefan, ki se je leta 1900 pridružil Krščanski adventistični cerkvi, je doživel teror Leninovih boljševikov, njegovega očeta Petra so preganjali Stalinovi pomagači, brat Stefan pa je umrl v delovnem taborišču. Njihov zločin je bil ta, da so bili kristjani.

Mihail Petrovič Kulakov (1927–2010) je doživel propad sovjetskega režima. Srečal se je z Mihailom Gorbačovim in se skupaj z visokimi predstavniki različnih cerkva zavzemal za versko svobodo in svetovni mir. Ustanovil in vodil je organizacijo Krščanske adventistične cerkve v državah nekdanje Sovjetske zveze ter ustanovil teološko fakulteto (Zaoksky) in založbo. Postal je ustanovni član Ruske svetopisemske družbe in prevedel Sveto pismo v sodobno ruščino. Vse življenje ga je krepilo trdno zaupanje: ”Morali smo iti skozi ogenj in vodo, toda Ti si nas rešil iz tega.”

Heidemarie Klingeberg

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024