”Fant, glej, kod hodiš!” me je mama večkrat opomnila, ko sem kot mlad fant, izgubljen v svojih mislih, hodil proti kandelabru ali se spotaknil ob oviro.

Tudi modri Salomon je svetoval, naj imamo odprte oči in pazimo na svojo pot. Moja mama me je želela zaščititi pred odrgnjenimi koleni, toda Salomon je mislil na naše srce. V Pregovorih 16,6 pravi: ”Z dobroto in zvestobo se očiščuje krivda, s strahom Gospodovim pa se človek ogiba hudega.” V 20. vrstici poudarja: ”Tisti, ki upoštevajo to, kar so se naučili, bodo uspešni, in tisti, ki zaupajo v Gospoda, bodo našli trajno srečo” (GNB).

Vendar včasih ne gre le za uspeh in srečo, temveč dobesedno za izogibanje nesreči in ohranjanje življenja. To se je zgodilo, ko sva nekoč s prijateljem obiskovala ljudi. Zaradi snežnega meteža sva se morala pozorno ozreti levo in desno, ko sva skušala prečkati cesto za parkiranim avtomobilom. Prijatelj je ravno hotel narediti prvi korak, ko sem ga prijel za roko in ga potegnil nazaj, saj sem v tistem trenutku zagledal dva avtomobilska žarometa, ki sta se nama bližala. Avto je zapeljal mimo naju in tiho izginil v snežnem metežu. ”Rešil si mi življenje!” je ves osupel vzkliknil in globoko zavdihnil. Moja roka je refleksno segla naprej in ga močno prijela.

Da, hvaležen sem Salomonu za njegov nasvet: ”Kdor pazi na svojo pot, si ohrani življenje.” Hvaležen sem tudi mami, ki je dolga leta spremljala mojo pot in me pozneje prosila, naj z njo obiščem bogoslužje v cerkvi. V njeni cerkvi sem našel svoj duhovni dom, saj sem se tam naučil, da me drži in varuje močna roka, ki me bo varno pripeljala na cilj.

Johannes Fiedler

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024