Zgornje svetopisemsko besedilo se začne z dvema vprašanjema: ”Mar ne veš?” in ”Ali nisi slišal?” Ali obstaja novica, ki je ne poznamo? Kaj smo preslišali?

Izaija poda odgovor na obe vprašanji: ”Gospod je večni Bog, Stvarnik koncev zemlje. Ne omaga in ne opeša” (v. 28). To ni nič novega, kajne? Toda ali je mogoče, da v vsakdanjem življenju, sredi skrbi in stisk, pozabimo, da je Bog Stvarnik celotnega vesolja? Njegove možnosti in njegova moč so neizčrpne, medtem ko smo mi omejeni.

Kako pogosto sem čutila in izkusila, da me je Bog krepil in spodbujal, da sem vztrajala, ko sem bila že tik pred tem, da vržem puško v koruzo! Bog mi stoji ob strani. Vedno mi daje novo moč in motivacijo, kljub mojim pomanjkljivostim, negotovosti in prešibki moči. On ve, kako se počutim. Ve, kdaj sem utrujena in izčrpana ter na koncu svoje modrosti.

Kako pogosto sem že izkusila, da Bog drži svoje obljube! ”Ne omaga in ne opeša.” Zame osebno so naslednje besede ena najlepših obljub: ”Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo” (v. 31).

Zakaj je tu uporabljena podoba orla? Orel pomeni moč, pogum, vizijo in vztrajnost. Je kralj neba. Bog mi obljublja to moč in mi jo obnavlja, da vstanem in se dvignem v višino kot orel – z lahkoto in novim pogumom. Želim si, da bi bila podoba orla pred mojimi očmi, ko bom šla skozi današnji dan.

Lydia Lukic

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024