Ob božiču se včasih nekoliko zgražamo nad trgovinami – sram naj bo trgovce, ki so skomercializirali božič! To je res. Zavestno zavračam nakupovanje medenjakov in domino kock (sladkarija) že oktobra.

Po drugi strani pa: tisti, ki sedijo v steklenih hišah, naj ne mečejo kamnov – krščanstvo je Jezusovo rojstvo spremenilo v liturgijo. V Jezusovem času o tej liturgiji – razen morda z izjemo angelskega zbora – ni bilo govora. Dogodek smo oblekli v romantično poezijo, nekateri celo pojejo, da se otrok Kristus (Jezušček) vsako leto vrača. Pa vendar je bilo to za njegove starše preprosto vsakdanje življenje z vonjem po hlevu in plenicah.

Obisk pastirjev s poročilom množice angelov, obisk modrih z Vzhoda s tremi bogatimi darili – to so bili kratki vrhunci v življenju mlade družine. Nato je sledil vsakdan. Ne vemo, ali je mali Jezus od vsega začetka spal vso noč ali pa je starše zbujal vsaki dve uri. V vsakem primeru pa ne drži avtomatično, da je bil nekakšen superotrok. Če bi Bog želel ubrati pot superdojenčka, ne bi prišel na zemljo kot človek. Biti človek ima namreč svoje posledice.

Del vsakdanjega življenja so tudi razočaranja. Jožefu se je to že zgodilo, saj je bil na poti otrok, ki ni bil njegov. Zahvaljujoč podpori angelov se mu je uspelo s tem sprijazniti. Tudi Marija si je rojstvo svojega prvega otroka verjetno predstavljala drugače, ne ravno v hlevu. Toda tiste dni si je zapomnila in premišljevala o njih. To je vsekakor dober namig: ko z Bogom doživimo kaj posebnega, si moramo prizadevati, da si to zapomnimo in ohranimo.

Verjamem, da Bog ni samo za včasih, ampak za vsak dan. V našem verskem življenju obstajajo vrhunci, ki si jih moramo zapomniti tako kot Marija. Morda nam bodo nekega dne pomagali bolje razumeti dogodke, kakor so Mariji, ko je stala pod križem svojega sina. Tudi današnji dan, čeprav bo morda povsem vsakdanji, naj bo dan z Bogom.

Matthias Müller

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024