Janez je krstil ljudi, jih pozval k spreobrnjenju in jim obljubil odpuščanje. To je bilo močno sporočilo, zaradi katerega so se ljudje zgrinjali k njemu ob Jordanu.

Tudi Jezus je prišel tja. Toda zakaj se je pustil krstiti, čeprav na njem ni bilo ničesar grešnega? S tem, ko se je dal krstiti, se je postavil v vrsto z grešniki. S tem je izrazil svoj ”da” ljudem. To ni veljalo le za tiste, ki so bili tam pri Jordanu, temveč je mogočno sporočilo tudi za nas!

V tem dogodku pa je še nekaj, kar se nas neposredno dotika: po krstu so se odprla nebesa. Bog je svojemu Sinu izpovedal ljubezen in ga blagoslovil.

Ali ste tudi vi ob svojem krstu videli odprta nebesa? Ali pa morda pravite: ”Ko bi le tudi jaz to doživel!”

Ne glede na to, kakšni občutki vas navdajajo glede tega, pa lahko ohranjate spomin na svoj krst. Ta zavestni spomin je lahko za vas dragocena izkušnja. Zaveze z Bogom se lahko spominjamo skupaj pri Gospodovi večerji, v paru ali sami pri sebi. Če ste krščeni, pripadate Bogu. On vam pravi svoj veliki ”da”, in če se tega spomnite, lahko na ta ”da” odgovorite tako, da Boga hvaležno častite, ga hvalite in mu odprete svoje srce.

Otrokom in mladim, ki še niso krščeni, bi rad zagotovil, da tudi oni pripadajo Jezusu in so mu še posebej dragi. ”Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo” (Lk 18,16).

Če se zdaj ozreš k Bogu in se spomniš, da mu pripadaš, potem upam, da se bodo tudi tebi odprla nebesa in boš v svojem srcu slišal Božje besede: ”Ti si moja ljubljena hči, ti si moj ljubljeni sin, ti si moj ljubljeni otrok!”

Andre Zander

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024