V nekem prizoru filma Oče, mati in devet otrok Heinza Erhardta najmlajši otrok – deklica – izreče molitev: ”Pridi, Gospod Jezus, bodi naš gost in blagoslovi, kar si nam dal.” Nato jo mati pokara, ker je med molitvijo gledala po mizi, namesto da bi mižala. Deklica ji odgovori, da mora videti, kar jim je Bog dal, da bi se lahko za to zahvalila. Smiselno, kajne?

Kljub nasmehu ob tem prikupnem prizoru si nisem mogla kaj, da se ne bi vprašala, ali res obstajajo pravila za molitev. Moje iskanje svetopisemskih odlomkov, v katerih se od molivcev zahteva, da zaprejo oči, ni obrodilo sadov. Vendar pa res obstaja nekaj osnovnih načel, ki bi jih morali upoštevati pri molitvi, kot je opisano v današnjem svetopisemskem besedilu. Pri tem gre bolj za našo notranjo naravnanost, ki se seveda lahko odraža tudi navzven.

Molimo in slavimo na različne načine in trdno sem prepričana, da ni napačne ali pravilne drže in oblike. Naj molim glasno ali tiho, s sklonjeno glavo ali s pogledom proti nebu, naj sedim, stojim ali klečim, s sklenjenimi ali visoko dvignjenimi rokami; naj molim sama v sobi ali z drugimi ljudmi – notranja drža je odločilna, saj Bog vidi srce. Pred Bogom ni pomembna določena drža, ampak resno premišljevanje o njem. V molitvi segam k Bogu in ga želim postaviti v središče. Na ta način molitev služi negovanju odnosa z našim Stvarnikom. Molitev je zelo osebna in zavestna izmenjava misli z Bogom. Ugotovila sem, da mi pomaga, če zaprem oči. Zunanji dražljaji me tako manj motijo in se lahko bolje osredotočim.

Verjamem, da Bog z veseljem vstopa v dialog z nami in si želi, da se na to sožitje osredotočimo brez motenj. Zato upam, da boste ugotovili, kako se lahko najbolje in najintimneje srečate z Bogom.

Nicole Günther

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024