V 1. Mojzesovi knjigi 32 Jakoba srečamo na najnižji točki njegovega življenja. Medtem ko se je boril z občutki krivde, je nenadoma začutil roko na rami. Obrnil se je in se poskušal otresti domnevnega napadalca. Hebrejska beseda za ”boriti se” v tem poglavju zveni zelo podobno kot beseda za ”objeti”. Z drugimi besedami, prestrašeni, s krivdo obremenjeni Jakob se je vso noč upiral Božjemu objemu.

Ob zori se je božanski rokoborec dotaknil Jakobovega kolka in Jakob je bil premagan. Nato je Jakob nenadoma spoznal, da njegov domnevni nasprotnik sploh ni sovražnik, ampak prijatelj. In zanj se je takrat vse spremenilo.

Namesto da bi poskušal pobegniti, se je z izpahnjenim kolkom in v hudih bolečinah zdaj boril, da bi ostal. Držal se je z vso močjo in ni hotel popustiti. Zdaj je razumel, da so vsa njegova načrtovanja, vse njegove spletke in poskusi, da bi svojo usodo vzel v svoje roke, neuporabni. Edino, kar je lahko naredil, je bilo, da se je z vso močjo oklenil napadalca in ga prosil za pomoč.

Kaj se lahko naučimo iz Jakobove stiske? Kaj to pomeni za naše čase stiske, ki nas neizogibno vedno znova doletijo?

Svojo krivdo lahko prinesemo k Bogu in jo tam pustimo. Lahko se spomnimo Božjih obljub, jih ponotranjimo in uporabimo v svojem življenju. Namesto da se trudimo iztrgati iz Božjega objema, se oklenimo Jezusa – tudi takrat, ko sploh ne razumemo svojih bojev in izzivov.

Tudi ko nas dohiti naša preteklost in se zavemo, da potrebujemo še več milosti in odpuščanja, se ga držimo in mu dovolimo, da nas kot dobri pastir vodi skozi temno dolino. Lahko smo prepričani, da nas bodo Božja dobrota, usmiljenje in zvestoba spremljali vse dni našega življenja in da bomo večno prebivali v Gospodovi hiši. Ta gotovost nam omogoča, da že danes živimo po njegovi moči.

Chantal Klingbeil

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024