Za izraelsko ljudstvo so bile bitke in vojne občutljiva zadeva, saj so bili skoraj vedno številčno šibkejši. Poleg tega so zaradi svoje geografske lege hitro postali žoga v boju sosedov za prevlado. Pogosto so se odločali za zavezništva in iskali zaščito pri močnejšem vladarju. V zameno so postali njegovi vazali. Bog je večkrat kritiziral ta zavezništva, saj je On želel biti njihov porok zaščite in miru.

Čeprav so vojne še vedno (in spet) del naše resničnosti, lahko mnogi med nami vse življenje živijo v miru. Naše bitke so večinoma drugačne narave, kljub temu pa se tudi v našem življenju pojavljajo vprašanja: Kako si zagotoviti varnost, blaginjo in mir? Ali s prefinjenimi tehnikami nadzora, lepimi zneski na bančnem računu ali pravimi odnosi?

Čeprav je razumljivo, da se ljudje oklepamo teh in podobnih stvari, se v krizi pogosto izkažejo neuporabne. Vprašanje, ki ostaja, se glasi: Ali kristjani živimo boljšo pot? Naše naloge danes ne vidim toliko v tem, da podpihujemo strahove pred prihodnostjo in napovedujemo prihajajoče krize. Na tem kanalu že tako ali tako oddaja preveč ljudi. Po drugi strani pa pomirjevalni ”vse bo v redu” izgovarjamo preveč lahkotno, še posebej v današnjem času. Bolj koristno in potrebno je mračne obete povezati z Božjo ponudbo, da je z nami nekdo ”Večji”. Poudarimo lahko, da naša usoda ni odvisna od slabih odločitev drugih, ampak da se lahko povežemo z mogočnim Bogom, v čigar rokah sta potek in konec tega sveta.

Izraelsko ljudstvo se je takrat zanašalo na besede svojega kralja. Mi pa imamo veliko močnejšo Jezusovo obljubo: ”Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. /…/ In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta” (Mt 28,18.20). Na to se lahko vedno zanesemo.

Alexander K.

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024