12. marec
Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.
Pismo Efežanom 2,8.9
Ali ste že kdaj imeli občutek, da samo delate in delate ter da se kljub temu nikomur ne bo zdelo prav? Ko sem mnogo let poskušala ustreči vsem, zaradi tega nisem bila srečna. Posvetila sem se številnim zasebnim in prostovoljnim dejavnostim v upanju, da bom zaradi tega srečnejša. Vendar je to zadovoljstvo vedno trajalo le kratek čas.
Zagotovo je že vsakdo kdaj začutil potrebo po tem, da bi bil na čistem s seboj, z drugimi in Bogom. Toda ne glede na to, kako zelo se trudimo, nam to nikoli ne popolnoma uspe. To je mogoče le z Božjo pomočjo.
Jezus nam v dar ponuja vse, kar ima. Lahko se počutimo prav, tudi če ne naredimo vsega prav, saj sta naša identiteta in vrednost tesno povezani z Jezusovimi zaslugami.
Pogosto sem si prizadevala z vsem, kar sem delala, ugajati Bogu, da bi bila pred njim videti pravična. In edina stvar, ki sem jo dosegla, je bila, da sem se počutila utrujeno, izčrpano in nesrečno. Toda ali je to tisto, kar Bog pričakuje od nas? Morala sem se naučiti sprejeti Božjo milost, kot piše v uvodnem svetopisemskem besedilu.
Ne glede na to, kaj naredim, se Božja ljubezen do mene ne bo spremenila. Kar pa lahko naredim, je, da verjamem v Jezusa. ”Kajti Bog je naše grehe naložil Kristusu, ki je bil brez greha, mi pa smo po njegovi zaslugi dobili Božjo pravičnost” (2 Kor 5,21 ŽNZ). Tu piše, da nas Jezus sprejema in ljubi. Vendar to ne pomeni, da ne grešimo več, temveč da nas Bog ljubi tudi med procesom spreminjanja.
Bog ne ljubi našega grešnega vedenja, ampak ljubi nas, svoje otroke.
Georgia Busch
—
Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024