Čisto zgodovinsko gledano je materinski dan ameriška iznajdba iz leta 1914 in je pravzaprav zelo lepa tradicija. Dejstvo, da se je v različnih delih sveta razvil v religiozno obarvan kult ”božanskega materinstva”, katerega globlje korenine segajo daleč v predkrščanske čase, pa je povsem druga stvar.

Pravzaprav na straneh Svetega pisma že zelo hitro najdemo primere, ki odkrivajo Stvarnikovo materinsko plat. Navsezadnje je hrepenenje po tem skoraj tako staro kot človeštvo samo. Vendar je polna lepota nove, materinske podobe Boga postala vidna šele, ko je Bog sam hodil po zemlji v podobi Sina Jezusa Kristusa. ”Kdor vidi mene, vidi Očeta,” je rekel Jezus učencem (Jn 14,9 EKU). In kaj so videli? Rabina, ki se je z razumevanjem in prijaznostjo obračal k ženskam in otrokom, ki je nevesti in ženinu pomagal iz velike zadrege, ki je večino svoje javne službe posvetil zdravljenju bolnih, dvigovanju obupanih in odstiranju novega pogleda na življenje tistim, ki niso imeli več nobenega upanja. Ko so bili učenci na koncu svojih moči, jim ni namenil dolgega govora, temveč jih je nahranil z dobrim obrokom (Jn 21,9–12), kot bi to naredila ljubeča mati.

Takšen je bil takrat Vsemogočni in takšen je tudi danes. Tako skrben, tako sočuten, tako materinski. On pozna naše skrbi in natančno ve, kaj nas muči. Nobena naša osebna potreba ni premajhna, preveč nepomembna ali vsakdanja, da mu je ne bi smeli zaupati in ga prositi za pomoč. Iskreno upam, da bova ti in jaz danes izkusila ne le njegovo veličino, temveč predvsem njegovo ljubečo in materinsko skrb.

Friedhelm Klingeberg

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024