Največji nasprotnik mlade krščanske cerkve, Savel iz Tarza, se je v videnju srečal z Jezusom in je bil pripravljen od takrat naprej slediti Gospodu. Jezus mu je naročil, naj gre v Damask, in mu povedal, da bo tam izvedel, kaj naj naredi. Medtem ko Savel zaradi močne svetlobe, ki ga je obsijala v prikazni, zdaj ni videl ničesar in tudi ni mogel ničesar jesti ali piti, se je Jezus prikazal enemu od vernikov v Damasku. Hananija je dobil navodilo, naj gre k Savlu, položi nanj roke, da bo spet videl, in mu sporoči Božjo nalogo.

Ali ni Jezus tu nekoliko neučinkovit? Ali ni mogel Savlu sam povedati, kaj naj naredi v prihodnje? Namesto tega je moral Jezus najprej prepričati neodločnega učenca, naj premaga strah pred smrtnim sovražnikom. Ali se ne bi moglo vse to lažje izpeljati?

Vendar je imela ta ovinkasta pot prek Hananija tudi jasno prednost: Savel je na ta način prišel v stik z Jezusovo cerkvijo. Ni mu bilo namenjeno, da bi bil osamljeni borec, temveč da prispeva svoje darove in sposobnosti cerkveni skupnosti. Bil je poklican sodelovati z drugimi. Iz Antiohije, pomembnega verskega središča, je bil uradno poslan opravljat svoje življenjsko delo ustanavljanja novih cerkva na poganskih območjih (Apd 13). Na teh potovanjih ni potoval sam, ampak je imel veliko ekipo sodelavcev (Apd 20,4–6). Zdi se, da je Jezusu bilo pomembno Savla vključiti v svojo ekipo. Cerkev se je tako lahko naučila, da je pri Jezusu dobrodošel tudi nekdanji povzročitelj težav.

V pismih Rimljanom, Korinčanom in Efežanom je Pavel pozneje podrobno opisal pomen Cerkve kot Jezusovega telesa na zemlji. Nihče ni osamljen bojevnik, nihče nima vseh potrebnih darov. Kakor je bilo takrat, je tudi zdaj. Vsi potrebujemo ob sebi druge vernike, pa tudi ponižnost in pripravljenost za učenje. Kje je tvoje mesto v Jezusovem telesu? Kje lahko prispevaš svoje darove in spodbujaš druge?

Martin Wanitschek

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024