Nenavadno. Dve tako različni opažanji v tako kratkem času. V enem trenutku ”eno srce in ena duša”, nato pa nenadoma napetosti zaradi kulturnih razlik. Prišleki so bili prikrajšani! Mar ni bila to popolna skupnost, kjer so se ljudje odrekli vsemu svojemu premoženju in kjer je vladala skladnost?

Ni res, da so se vsi verniki zgodnje Cerkve odpovedali premoženju. Peter je nesrečnemu paru Hananiji in Safiri rekel, da bi lahko upravičeno obdržala svoje imetje. Čez nekaj časa je Peter po čudežni rešitvi iz zapora ponoči potrkal na vrata imenitne hiše. Marija, mama Janeza Marka, ni prodala svoje nepremičnine. V času, ko bi lahko bilo nevarno izpovedovati novo vero, jo je dala na razpolago Cerkvi. Petrova aretacija je zadosten dokaz za to.

S prodajo nepremičnin so podpirali ljudi v stiski in interese skupnosti. Tako je ravnal tudi Barnaba. Drugi, na primer že omenjena Marija, so sodelovali tako, da so dali svoje premoženje na voljo skupnosti. Oba načina sta upravičena in na nobenega se ne sme gledati postrani.

Kaj nam pove vse to? Bog ima rad vesele darovalce. Tisti, ki dajejo, naj to delajo prostovoljno, brez pritiska. Nikogar, ki obdrži svoje premoženje, ne smemo zaničevati. Če premožni uporabi svoja sredstva v dobro skupnosti, je to znamenje dobrega občestva. Vendar se tudi takrat napetostim ni mogoče popolnoma izogniti. Tudi apostoli so dosegli svoje meje, tako kot se to lahko zgodi našim voditeljem. Bodimo prizanesljivi in poiščimo rešitev, ki bo skladna z Božjimi načeli. Takrat lahko računamo, da bomo tudi mi izkusili sadove tistega časa: ”In Božja beseda se je širila, število učencev v Jeruzalemu se je zelo množilo” (Apd 6,7).

Matthias Müller

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024