Pomlad leta 2022 je bila zelo obetavna. Vse je zelenelo in cvetelo, sonca in dežja je bilo veliko, srce vrtnarjev pa je vse hitreje utripalo. Vendar smo kmalu opazili, kako so dnevi postajali vse bolj vroči, dežja ni bilo in prve rastline so prenehale rasti. Na neki točki smo porabili tudi shranjeno vodo. Travniki so postali rjavi, vročinski val pa je vse skupaj še poslabšal.

Vendar je ena cvetlica še posebej zaživela. Bolj ko je bilo vroče, bolj čudovito je cvetela. Cikorija je z vsakim novim dnem razkrivala svojo lepoto. Svoje svetlo modre cvetove je iztegnila proti soncu ob cestah na kamnitih tleh, blizu vročega asfalta. Kako brezskrbno je ta cvet preživljal svoje kratko življenje!

Kako pa je z našimi življenjskimi okoliščinami? Veliko stvari nam ni všeč, nekatere nas žalostijo in ovirajo. Nekatere niso več takšne, kot so bile zamišljene, ko so bile ustvarjene. Skrbi in stiske se širijo in zatemnjujejo dan.

Pogosto pozabljamo, da Bog ve za vse, kar delamo, da ima vse v svojih rokah ter nam želi pomagati in nas podpirati. Njemu lahko izročimo svoje skrbi. Kaj nam sploh koristijo naše skrbi in pritoževanje? Kaj nam koristi, da že zjutraj naštevamo svoje težave? Z žalostjo samo povečujemo svoj križ in trpljenje. V našem srcu lahko prebiva žalost ali veselje, odvisno od tega, čemu dajemo prednost in s čim hranimo svoje misli. V zgornjem besedilu iz Pisma Tesaloničanom smo pozvani, naj bomo hvaležni – to je tisto, kar Bog pričakuje od nas. Bog si želi, da bi nam bilo dobro.

Čas cvetenja cikorije je omejen, vendar v času, ki ji je dan, pokaže svojo lepoto in razveseli srce. Tudi mi moramo izkoristiti svoj čas in kljub nekaterim nevšečnostim hvaležno iti skozi življenje. Učimo se od cikorije! Apostol Pavel piše: ”Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem”  (Flp 4,6).

Kathi Heise

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024