Perzeidi so vsako leto avgusta pravi meteorski dež, med katerim lahko ponoči opazujemo do 150 padajočih zvezd na uro. Padajoče zvezde so zrnca prahu ali majhni kosi kamnin, ki zgorijo, ko vstopijo v zemeljsko ozračje. Delci potujejo s hitrostjo od 108.000 do 252.000 kilometrov na uro in običajno tehtajo le od en do dva grama. Razlikujejo se tako po zaznani hitrosti kot po svetlosti.

Nekega avgustovskega večera sem sedela na terasi in na temnem nočnem nebu iskala padajoče zvezde. V kratkem času sem jih opazila veliko. Ena me je še posebej očarala. Bila je razmeroma svetla padajoča zvezda, ki je počasi potovala po temnem nočnem nebu in za seboj vlekla rep. V tistem trenutku sem se ponovno zavedela, kako majhna in nepomembna sem. Pred mano se razprostira neskončno vesolje, ki ga je ustvaril Bog. Njegova širina, velikost in raznolikost presegajo mojo domišljijo.

Kljub poletnim temperaturam sem ob pogledu na padajočo zvezdo pomislila na božično pesem ”Zvezda nad Betlehemom” in na modrece z vzhoda. Kako so se počutili, ko so se odpravili na pot iskanja rojenega Odrešenika in sledili tej svetli zvezdi? Že samo opazovanje zvezde je moralo biti fascinantno. Bog želi, da bi vsi ljudje vedeli za njegov načrt zveličanja. Tako je modrece z vzhoda vodil do hleva, kjer sta Marija in Jožef v jasli položila novorojenega Jezusa.

Izjemno lepa zvezda, ki so ji ves čas sledili, je bila le kažipot do nečesa veliko večjega. Jezus se je rodil in živel med ljudmi na zemlji, da bi nam bil zgled. Zaupajmo, da je Kristusova luč svetlejša od vsega, kar nas straši. Držimo se te luči, negujmo jo in varujmo. Le tako bo lahko rasla in nam kazala pot v temnih in težkih časih.

Anika Geiger

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024