Ko sedimo v vlaku, na avtobusu ali v taksiju, telefon molči in okoli nas ni ljudi, ki nenehno kaj zahtevajo od nas, ne sezimo takoj po časopisu ali mobilnem telefonu. Namesto tega raje vdihnimo in recimo: ”Slava Očetu, Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vekomaj in na veke vekov.” To nas bo oddaljilo od vsakdanjih stvari in nam vlilo mir.

Ne skrbite, nisem Nezemljan; imam kritičen um, pa tudi čustva, temperament in domišljijo. Toda ali sem se zmožen ustaviti, da bi lahko nekdo povsem drugačen od mene prišel vame s svojim Duhom in mi dal občutek za prave nujnosti življenja? Če to majhno vajo redno izvajamo, bomo kmalu spoznali, da ne gre za mistično pretvarjanje in vsekakor ne za beg vase, s čimer bi se izognili vsakdanjim dolžnostim. Nasprotno, k svojemu poklicu in vsakdanjemu življenju se bomo vrnili drugačni, postali bomo realisti v novem slogu, saj se bomo zavedali velikega in malega, razlikovali bomo med resničnim in neresničnim. Kmet iz zgornjega svetopisemskega besedila je čutil objem zanesljive Božje zvestobe; stal je na temeljih, ki jih vsakdanji vrtinec rutine nikoli ne more zagotoviti.

Slepi akcionizem je neživljenjski, čeprav se zdi, da je hladno in trezno usmerjen k dejstvom. Toda tisti, ki so dojeli skrivnost tiho rastočega semena in tako kot kmet iz prilike, potem ko opravijo svoj del, še enkrat zadovoljno pogledajo čez polja in gredo spat v Božjem imenu, delajo najbolj pobožno in tudi najbolj modro stvar. Pobožnost in modrost sta namreč tesneje povezani, kot nam včasih narekuje naša običajna modrost.

Udo Worschech

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024