Še nikoli nismo bili tako dobro finančno preskrbljeni, kot smo danes. Moja in ženina pokojnina nama omogočata, da živiva nad povprečjem mnogih drugih upokojencev. Če nato pogledam naše sedanje življenjske razmere – v naši regiji imamo mir, ni katastrof, naši otroci in vnuki so dobro preskrbljeni, lahko rečem le: Dobro nam gre.

Kljub svetovnim krizam in tragedijam ter vse večji revščini v starosti lahko še vedno uživamo v lepih in dobrih stvareh, toda ali to sploh lahko delamo brez slabe vesti?

Ne le da smemo, pravzaprav moramo! Kajti če se ne bomo s hvaležnostjo osredotočali na dobre stvari (Flp 4,8), nam bo srce otrdelo in izgubili bomo moč, da bi delali, kar nam je Bog naročil. Apostol Pavel v Prvem pismu Timoteju predstavi drugačen ideal. Pravi: ”Živeti kot kristjan prinaša veliko korist. Vendar le, če si zadovoljen s tem, kar imaš” (1 Tim 6,6; prevod iz nemščine). Dejansko je tako, da je zadovoljen človek vedno zadovoljen, nezadovoljen pa vedno nezadovoljen, ne glede na zunanje okoliščine.

Pridigar Salomon je spoznal naslednje: ”Spoznal sem, da ni dobrega v njih, razen da se veselijo in delajo dobro v svojem življenju. Tudi to, da človek jé in pije in se veseli dobrega pri vsem svojem trudu, je Božji dar” (Prd 3,12.13).

Nekaj podobnega pravi Pavel v današnjih uvodnih vrsticah iz pisma Timoteju: ne smemo postati ponosni in se zanašati na svoje bogastvo, ampak ga uporabiti za dobro, za podporo revnim in Božjemu delu. Zaupati moramo Bogu, se mu zahvaljevati za njegove blagoslove in uživati v preostalem.

Zato z ženo delava prav to: vsak dan se Bogu zahvaljujeva za vse, kar nama daje, in ga obenem prosiva, naj to ohrani, dokler želi.

Hvala, Gospod, ker si tako dober do nas!

Franz-Josef Eiteneier

—

Copyright: © 2023 Advent-Verlag GmbH, Pulverweg 6, 21337 Lüneburg, Germany
Translation of work: Andachtsbuch 2024